Pepino na domačem vrtu: okus po meloni, vzgoja kot paradižnik
Če bi radi na vrtu poskusili nekaj drugačnega, je pepino odlična izbira. Plodovi presenetijo z okusom po meloni, vzgoja pa je podobna paradižniku.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med bolj nenavadnimi sadikami, ki jih zadnja leta najdemo v vrtnih centrih, je tudi pepino oziroma melonasta hruška (Solanum muricatum). Čeprav njegovi plodovi po okusu spominjajo na melono, hruško in celo nekoliko na kumaro, je v resnici bližnji sorodnik paradižnika, krompirja in jajčevca.
Ker sveži plodovi slabo prenašajo dolgotrajen transport, jih v trgovinah skoraj ne najdemo. Zato je domača vzgoja praktično edini način, da okusimo to zanimivo južnoameriško rastlino. Dobra novica je, da pepino pri nas uspeva precej bolje, kot bi pričakovali.
Kako okusni so plodovi?
Pepino izvira iz Peruja, Čila in Kolumbije, kjer ga že dolgo gojijo kot sadno rastlino. Njegovi plodovi so sočni, sladki in prijetno aromatični. Večina ljudi v okusu prepozna melono in hruško, nekateri pa zaznajo tudi rahle note kumare.
PREBERITE TUDI:
Najpogosteje jih uživamo sveže, narezane na rezine ali dodane sadnim solatam. Primerni so tudi za pripravo marmelad, kompotov in sladic. Ker po videzu nekoliko spominjajo na večje rumenkaste paradižnike, jih lahko uporabimo celo v poletnih mešanih solatah.
Vzgoja je podobna paradižniku
Pepino gojimo zelo podobno kot paradižnik. Rastlina običajno doseže od enega do metra in pol višine, v rastlinjaku pa lahko zraste tudi do dva metra.
Čeprav opora ni nujna, se v praksi dobro obnese vzgoja na več poganjkov ob opori. Tako so plodovi bolje osvetljeni, rastlina bolj zračna, obiranje pa lažje. Številni gojitelji priporočajo vzgojo na tri glavne poganjke, pri čemer vsakemu zagotovimo svojo oporo.
V rastlinjaku je rast praviloma bujnejša, pridelek pa lahko tudi občutno večji kot na prostem.
Rad ima toploto, ne pa pripeke
Čeprav izvira iz visokogorskih območij Andov, pepino najbolje uspeva v toplem vremenu. Občutljiv je za močnejšo zmrzal, zato ga na prosto sadimo šele, ko mine nevarnost pozeb.
Močnih poletnih vročinskih valov ne mara. Najlepše uspeva na mestu, kjer ima dovolj svetlobe, hkrati pa ga v najbolj vročem delu dneva nekoliko zasenčijo višje rastline ali lahka senčna mreža.
Za razvoj kakovostnih plodov potrebuje enakomerno vlažna tla. Dolgotrajna suša lahko povzroči slabše nastavljanje plodov in počasnejšo rast, zato je priporočljivo redno zalivanje ter uporaba zastirke.
Ne pozabimo na kolobar
Pepino spada med razhudnike, zato je v sorodu s paradižnikom, papriko, krompirjem in jajčevcem. Pri načrtovanju vrta to upoštevajmo in ga ne sadimo na grede, kjer so v prejšnjih letih rasli njegovi sorodniki.
Sadike sadimo približno 70 centimetrov narazen, saj rastline razvijejo precej bujno krošnjo.
Za dobro rast potrebuje rodovitna tla, bogata z organsko snovjo. V času intenzivne rasti ga je priporočljivo tudi dognojevati, predvsem z gnojili, ki vsebujejo nekoliko več kalija. Ta spodbuja razvoj cvetov in kakovost plodov.
Lahko ga prezimimo
Pepino je po naravi trajnica, zato ga lahko prezimimo. Ker pa ga pogosto napadajo podobni škodljivci in bolezni kot paradižnik, ga večina vrtičkarjev goji kot enoletnico.
Če bi ga želeli ohraniti več let, ga posadimo v večji lonec in ga jeseni prestavimo v svetel prostor, kjer temperatura ne pade pod ledišče. Zelo enostavno ga lahko razmnožujemo tudi s potaknjenci, podobno kot okrasne balkonske rastline.
Kako vemo, da je plod zrel?
Pepino dozoreva približno tri mesece po sajenju. Pri nas prve zrele plodove navadno pobiramo od konca avgusta naprej.
Zrelost prepoznamo po tem, da se lupina obarva rumeno do kremasto rumeno, pogosto z značilnimi vijoličastimi progami. Plod postane nekoliko mehkejši in razvije prijeten, sladek vonj. Če ga oberemo prezgodaj, okus ne bo tako izrazit.
Plodove uživamo skupaj z lupino, največji pa lahko tehtajo skoraj pol kilograma. Poleg zanimivega videza navdušujejo predvsem s tem, da združujejo eksotičen okus in presenetljivo preprosto vzgojo na domačem vrtu.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
