© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Pepino na domačem vrtu: okus po meloni, vzgoja kot paradižnik


8. 6. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Če bi radi na vrtu poskusili nekaj drugačnega, je pepino odlična izbira. Plodovi presenetijo z okusom po meloni, vzgoja pa je podobna paradižniku.

pepino
Shutterstock
Sočna in sladka sredica

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Med bolj nenavadnimi sadikami, ki jih zadnja leta najdemo v vrtnih centrih, je tudi pepino oziroma melonasta hruška (Solanum muricatum). Čeprav njegovi plodovi po okusu spominjajo na melono, hruško in celo nekoliko na kumaro, je v resnici bližnji sorodnik paradižnika, krompirja in jajčevca.

Ker sveži plodovi slabo prenašajo dolgotrajen transport, jih v trgovinah skoraj ne najdemo. Zato je domača vzgoja praktično edini način, da okusimo to zanimivo južnoameriško rastlino. Dobra novica je, da pepino pri nas uspeva precej bolje, kot bi pričakovali.

pepino
Shutterstock
Plod

Kako okusni so plodovi?

Pepino izvira iz Peruja, Čila in Kolumbije, kjer ga že dolgo gojijo kot sadno rastlino. Njegovi plodovi so sočni, sladki in prijetno aromatični. Večina ljudi v okusu prepozna melono in hruško, nekateri pa zaznajo tudi rahle note kumare.



PREBERITE TUDI:

Najpogosteje jih uživamo sveže, narezane na rezine ali dodane sadnim solatam. Primerni so tudi za pripravo marmelad, kompotov in sladic. Ker po videzu nekoliko spominjajo na večje rumenkaste paradižnike, jih lahko uporabimo celo v poletnih mešanih solatah.

Vzgoja je podobna paradižniku

Pepino gojimo zelo podobno kot paradižnik. Rastlina običajno doseže od enega do metra in pol višine, v rastlinjaku pa lahko zraste tudi do dva metra.

Čeprav opora ni nujna, se v praksi dobro obnese vzgoja na več poganjkov ob opori. Tako so plodovi bolje osvetljeni, rastlina bolj zračna, obiranje pa lažje. Številni gojitelji priporočajo vzgojo na tri glavne poganjke, pri čemer vsakemu zagotovimo svojo oporo.

Preberite še

V rastlinjaku je rast praviloma bujnejša, pridelek pa lahko tudi občutno večji kot na prostem.

Rad ima toploto, ne pa pripeke

Čeprav izvira iz visokogorskih območij Andov, pepino najbolje uspeva v toplem vremenu. Občutljiv je za močnejšo zmrzal, zato ga na prosto sadimo šele, ko mine nevarnost pozeb.

pepino
Shutterstock
Cvetovi

Močnih poletnih vročinskih valov ne mara. Najlepše uspeva na mestu, kjer ima dovolj svetlobe, hkrati pa ga v najbolj vročem delu dneva nekoliko zasenčijo višje rastline ali lahka senčna mreža.

Za razvoj kakovostnih plodov potrebuje enakomerno vlažna tla. Dolgotrajna suša lahko povzroči slabše nastavljanje plodov in počasnejšo rast, zato je priporočljivo redno zalivanje ter uporaba zastirke.

Ne pozabimo na kolobar

Pepino spada med razhudnike, zato je v sorodu s paradižnikom, papriko, krompirjem in jajčevcem. Pri načrtovanju vrta to upoštevajmo in ga ne sadimo na grede, kjer so v prejšnjih letih rasli njegovi sorodniki.

Sadike sadimo približno 70 centimetrov narazen, saj rastline razvijejo precej bujno krošnjo.

Za dobro rast potrebuje rodovitna tla, bogata z organsko snovjo. V času intenzivne rasti ga je priporočljivo tudi dognojevati, predvsem z gnojili, ki vsebujejo nekoliko več kalija. Ta spodbuja razvoj cvetov in kakovost plodov.

Lahko ga prezimimo

Pepino je po naravi trajnica, zato ga lahko prezimimo. Ker pa ga pogosto napadajo podobni škodljivci in bolezni kot paradižnik, ga večina vrtičkarjev goji kot enoletnico.

Če bi ga želeli ohraniti več let, ga posadimo v večji lonec in ga jeseni prestavimo v svetel prostor, kjer temperatura ne pade pod ledišče. Zelo enostavno ga lahko razmnožujemo tudi s potaknjenci, podobno kot okrasne balkonske rastline.

Kako vemo, da je plod zrel?

Pepino dozoreva približno tri mesece po sajenju. Pri nas prve zrele plodove navadno pobiramo od konca avgusta naprej.

Zrelost prepoznamo po tem, da se lupina obarva rumeno do kremasto rumeno, pogosto z značilnimi vijoličastimi progami. Plod postane nekoliko mehkejši in razvije prijeten, sladek vonj. Če ga oberemo prezgodaj, okus ne bo tako izrazit.

Plodove uživamo skupaj z lupino, največji pa lahko tehtajo skoraj pol kilograma. Poleg zanimivega videza navdušujejo predvsem s tem, da združujejo eksotičen okus in presenetljivo preprosto vzgojo na domačem vrtu.

Rože in vrt

Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

O avtorju


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.