Sejete motovilec? Zaradi te napake lahko ostane gredica prazna
Čeprav je september idealen za setev motovilca, seme pogosto ne vzklije. Preverite, katere napake so krive in kako poskrbeti za polno gredico.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za setev motovilca sta začetek in sredina septembra odličen čas. Tla se počasi ohlajajo, noči postajajo daljše, vlago pa je lažje ohranjati. Kljub temu se marsikomu zgodi, da po setvi zaman čaka na značilne zelene rozete. Razlog navadno ni mraz, temveč pregloboka setev, presuha površina zemlje ali seme, ki mu visoke temperature niso ustrezale.
Motovilec je ena najdragocenejših solatnic hladnega dela leta. Dobro prenaša nizke temperature in lahko prezimi na prostem, zato ga glede na čas setve pobiramo jeseni, pozimi ob milejšem vremenu ali zgodaj spomladi. Ker raste razmeroma počasi, ga je smiselno posejati takoj, ko se na vrtu sprosti prostor za fižolom, kumarami, krompirjem, čebulo ali drugimi poletnimi vrtninami.
PREBERITE TUDI:
September je eden najboljših časov za setev
Motovilec lahko na prostem sejemo od konca julija do sredine oktobra, če je jesen dolga in topla, vendar vse setve ne dajejo pridelka ob istem času. Julijske in avgustovske so namenjene zgodnejšemu jesenskemu pobiranju, septembrski posevki pa bodo za rezanje večinoma pripravljeni pozno jeseni ali po prezimitvi zgodaj spomladi. Pozneje ko sejemo, manjše bodo rastline ob prihodu zime in dlje bomo čakali na pridelek.
Motovilec najbolje kali v zmerno toplih tleh, medtem ko ga lahko poletna vročina zavira. Če se septembra znova pojavi vročinski val, zato počakamo na nekoliko hladnejše dni oziroma sejemo tik pred napovedanim obdobjem oblačnega in bolj svežega vremena.
Posebno gnojenje ni potrebno. Na gredicah za poletnimi vrtninami navadno ostane dovolj hranil, preveč dušika pa bi spodbudilo mehko, manj odporno rast. Pomembneje je, da je zemlja rahla, drobno grudičasta in poravnana ter da voda na njej ne zastaja.
Gredice ni treba prekopavati
Po odstranitvi prejšnjega posevka najprej odstranimo večje rastlinske ostanke in plevel. Zemlje ni treba globoko prekopavati, temveč jo le plitvo prerahljamo z ročnim kultivatorjem, nihajno motiko ali drugim primernim orodjem. Nato površino pograbimo in nekoliko poravnamo.
Motovilec je najbolje posejati v vrste. Čeprav ga lahko sejemo tudi povprek, bo posevek v vrstah veliko lažje pleti, rahljati in pregledovati. Mlade rastline rastejo počasi, zato jih lahko plevel hitro preraste in jim odvzame svetlobo, vodo ter prostor. Slabo razvite rastline tudi težje prezimijo.
Med vrstami pustimo približno 15 do 20 centimetrov. Če želimo zemljo med rastjo rahljati z motiko, je primernejša razdalja okoli 20 centimetrov, saj bomo med rastlinami lažje delali, ne da bi jih poškodovali.
Najpogostejša napaka je pregloboka setev
Vrstic ne izkopljemo z vogalom motike, saj hitro naredimo pregloboke brazde. Veliko bolje jih je zgolj nakazati z robom ravne deske. Če je zemlja težka ali groba, lahko vzdolž označenih vrstic potresemo tanko plast presejanega komposta ali finega substrata.
Seme razporedimo po pripravljeni površini in ga z desko, hrbtno stranjo grabelj ali dlanjo nežno pritisnemo ob zemljo. Motovilec potrebuje zelo plitvo setev, zato semena ne zasujemo z debelo plastjo zemlje. Zadostuje do približno pol centimetra rahle zemlje oziroma le toliko, da seme ohrani dober stik z vlažno podlago, hkrati pa ni zakopano pregloboko.
Po setvi zalijemo celotno gredico, ne le posameznih vrst. Uporabimo zalivalko z drobnim razpršilcem, da vodni curek semena ne odnese ali ga potisne v globino. Površina se do vznika ne sme izsušiti, saj lahko že kratek sušni interval poškoduje kaleče seme. Ob suhem vremenu zato zalivamo večkrat z manjšo količino vode.
Agrokoprena ohranja vlago in odganja ptice
Sveže posejano gredico lahko prekrijemo z lahko agrokopreno. Ta zmanjša izsuševanje površine, ublaži temperaturna nihanja in prepreči, da bi seme pobrale ptice. Kopreno položimo ohlapno, da lahko voda prodre skozi njo, po vzniku pa jo odstranimo ali privzdignemo, da imajo mlade rastline dovolj svetlobe in zraka.
Medvrstni prostor lahko tanko zastremo z drobno pokošeno travo, vendar zastirke ne polagamo neposredno čez posejane vrstice. Debela plast vlažne trave lahko kalečim rastlinam zapre pot do svetlobe, ob deževnem vremenu pa ustvari pretirano mokre razmere.
Zakaj seme včasih sploh ne kali?
Motovilec ima sloves vrtnine z nezanesljivo kalivostjo. Težave so najpogostejše pri zgodnjih, poznopoletnih setvah, ko so tla še vroča. Visoka temperatura upočasni ali zavre kalitev, površina zemlje pa se na soncu hitro izsuši. Septembra je teh težav manj, vendar mora biti setvena plast tudi tedaj ves čas enakomerno vlažna.
Pomembna je tudi starost semena. Sveže dozorelo domače seme lahko nekaj časa miruje in zato takoj po pobiranju ne kali tako dobro kot pravilno shranjeno seme iz prejšnjega leta. Pri kupljenem semenu preverimo rok uporabnosti in način shranjevanja, saj motovilca ni smiselno sejati iz več let odprte vrečice, ki je bila izpostavljena vlagi in vročini.
Nekateri vrtičkarji seme pred poletno setvijo za nekaj dni ohladijo, vendar pri kakovostnem kupljenem semenu septembra ta postopek praviloma ni potreben. Veliko pomembnejši so ustrezna temperatura tal, plitva setev, dober stik semena z zemljo in stalna vlaga.
Lahko ga vzgojimo tudi iz sadik
Če želimo natančno zapolniti manjšo gredico ali se izogniti neenakomernemu vzniku na prostem, lahko motovilec vzgojimo tudi iz sadik. V lončke premera od tri do pet centimetrov, napolnjene s substratom za setev, posejemo po tri do pet semen. Seme rahlo pritisnemo ob površino in poskrbimo, da se substrat do vznika ne izsuši.
Sadike naj bodo na svetlem in razmeroma hladnem mestu. Ko korenine povežejo grudo, skupinice rastlin previdno presadimo na pripravljeno gredico. Posameznih rastlin ni treba ločevati, saj motovilec dobro uspeva v manjših šopih. Takšna vzgoja je uporabna tudi v koritih, večjih loncih ali neogrevanem rastlinjaku.
Ne pozabimo na redčenje in pletje
Če motovilec vzklije pregosto, rastline ostanejo drobne, posevek pa se po dežju počasneje suši. Pregoste dele zato pravočasno razredčimo, odstranjene mlade rastline pa lahko že uporabimo v solati. Med rastjo redno odstranjujemo plevel in površino med vrstami zelo plitvo rahljamo.
Septembrske setve bodo ob ugodni jeseni oblikovale dovolj močne rozete za prezimitev. Motovilec mraza praviloma ne potrebuje toliko zaščite kot zaščito pred dolgotrajno mokroto, zbito zemljo in pomanjkanjem zraka. V hladnem delu leta ga zato ne prekrivamo z debelo organsko zastirko. Če ga zaščitimo s tunelom ali kopreno, bomo lažje pobirali tudi pozimi, vendar mora biti posevek ob toplejših dneh dobro prezračen.
Za uspešno setev torej ne potrebujemo posebej pognojene gredice ali zapletenih postopkov. Največ naredimo s tem, da izberemo sveže seme, ga posejemo zelo plitvo, pritisnemo ob tla in površino do vznika ohranjamo vlažno. Prav začetek septembra ponuja razmere, v katerih bo motovilec te zahteve najlažje izpolnil in nam čez nekaj mesecev vrnil eno prvih svežih solat z domačega vrta.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
