Namesto visoke grede slamnata bala
Slamnata greda je preprost način, kako pridobiti dodatno gredico na vrtu ali balkonu. Preverite, kako iz bale slame ustvariti rodovitno podlago za zelenjavo.
Najbolj pridni vrtičkarji imate verjetno že pripravljene zasaditvene načrte in čisto mogoče je, da vam je kakšen kvadraten meter zemlje zmanjkal, da bi bili s svojim izborom rastlin v celoti zadovoljni. Zelenjavni vrt je pač veliki toliko, koliko je, in če njegove površine ne bomo dolgoročno povečevali, se pač moramo v zasaditvenem načrtu omejenemu prostoru prilagoditi. Vseeno pa obstaja trik, s katerim lahko na zelo preprost način pridobimo še dodatno gredico …
PREBERITE TUDI:
Taki rešitvi rečemo kar slamnata greda, to pa zato, ker je osnova take grede slamnata bala, ki jo kmetje uporabljajo za nastilje živini. Pomembno je, da je bala sestavljena iz žitne slame, seneni se izogibamo, saj bomo drugače namesto vrtnin vzgojili kopico travniških rastlin. Izberemo oglate bale, po njih pa se odpravimo h kmetu, za katerega vemo, da žito prideluje ekološko, brez umetnih škropiv in mineralnih gnojil.
Kako iz slame nastane gredica?
Za to »čarovnijo« ne potrebujemo veliko, le eno ali več slamnatih bal, pač odvisno od naših potreb in prostora, ki ga imamo na voljo, plastično folijo, nekaj mešanice organskih gnojil ter vrtno prst, zmešano s kakovostnim kompostom (približno dve lopati na balo sena).
Če nameravamo na slami gojiti višje rastoče ali plezave rastline (paradižnik, visoki fižol, kumare), jim moramo zagotoviti ustrezno oporo. Najbolj preprosto v tem primeru je, če v balo samo zapičimo leseno palico, a če bo gredica na prepišnem mestu, se lahko zgodi, da bo veter, ko se bo ujel v plezajoče rastline na opori, balo morda prevrnil. Zato je plezave rastline morda bolje saditi drugam, če ne gre, pa okoli bale naredimo osnoven leseni okvir, pri katerem na pokončne late vodoravno napnemo kovinske žice ali nanje pritrdimo tanjše palice.
Bale lahko razpostavimo praktično povsod, kjer je površina dovolj ravna, vendar moramo pri tem upoštevati, da skoraj vse zelenjadnice dobro uspevajo samo na sončnih rastiščih, zato balkoni in terase, na katere nikoli ne posveti sonce ali jih osvetli samo za uro ali dve, niso primerni za ureditev slamnatega vrta. Ne da bi predhodno pripravili teren, bale lahko razporedimo tudi po vrtni trati.
Preden bale položimo na izbrano mesto, zato da preprečimo rast plevelov, tla prekrijemo z lepenko, več plastmi časopisnega papirja ali staro preprogo. Če bodo bale stale na tlakovcih ali ploščicah na balkonu ali terasi, za podlago uporabimo plastično folijo ali večji kos polivinila. Ker je površina teras in balkonov zaradi odtekanja meteorne vode nagnjena, med balami pustimo za ped prostora oziroma toliko, da bo voda lahko odtekala.
Na pripravljeno podlago nato razporedimo bale. Lahko jih drugo za drugo postavimo v ravno vrsto, lahko v vogal ali pa po dve združimo, paziti moramo le, da bomo lahko brez težav ob vsakem času dosegli sredino zasaditve. Balo pustimo celo, kar pomeni, da vrvic, s katerimi je povezana, ne odstranimo. Slame iz bale tudi ne pulimo ali rahljamo, temveč jo v celoti pustimo takšno, kakršna je. Balo moramo vselej postaviti tako, da so prerezana in luknjasta slamnata stebla na gornji strani, tako da bodo lahko vsrkavala vodo in gnojilo.
Po zgornji površini bale potresemo mešanico organskih gnojil, ki jih s primernim orodjem zadelamo v balo. Balo v nadaljevanju priprave dobro zalijemo oziroma namočimo. V tej fazi lahko po balah napeljemo tudi cevi za kapljično zalivanje in jih s kovinskimi sponkami pritrdimo na balo. Pred sajenjem je priporočljivo balo od 10 do 12 dni izmenično namakati in gnojiti, saj bomo le tako sprožili nujno razpadanje v kompost. Prvi teden torej balo vsak dan zalivamo oziroma močimo, vsak drugi dan pa potrosimo gornjo površino (ali polijemo raztopino) z organskim gnojilom, ki naj vsebuje čim večji delež dušika. Zadnje dni samo še zalivamo.
Nato na vrsto pridejo sejanje in sajenje …
Šele po obdobju vlaženja in gnojenja slamnate gredice se lotimo sajenja ali setve. Pri sajenju si pomagamo s sadilnim klinom, lopatico ali drugim drobnim vrtnarskim orodjem, tako da v slamo naredimo prostor za sadiko oziroma njene korenine ali pa po površini posejemo seme.
Čez seme ali okoli sadik natrosimo mešanico prsti in komposta, še bolje je, če uporabimo ku
pljen ustrezen substrat. Posevek ali sadike nato še enkrat zalijemo in stvar je opravljena. Razumljivo je, da je med rastjo treba zagotoviti dovolj vlage, kar dosežemo s kapljičnim zalivanjem ali rednim ročnim zalivanjem.
Prednosti, ki nam jih ponuja slamnata gredica
Največja prednost je, da na ta način pridobimo več prostora za sajenje in sejanje novih rastlin. Bale lahko postavimo praktično kamorkoli, to pa nam daje možnost, da brez večjih investicij majhno zelenjavno gredico uredimo tudi v majhnih mestnih vrtovih, na balkonih in terasah.
Visoke grede sicer služijo za podoben namen, a je poleg tega, da so slamnate grede veliko cenejša rešitev, njihova prednost tudi, da jih po koncu vrtnarske sezone lahko odstranimo, naslednje leto pa naredimo nove, v malce drugačni obliki in morda tudi na novi lokaciji. Stare slamnate grede ne gredo na odpad, ampak se spremenijo v odličen kompost in jih tako pametno recikliramo. In pa še ena praktična prednost – rastlin na slamnati gredi ni treba okopavati.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
