Kifeljčar ni isto kot mladi krompir – poznate razliko?
Kifeljčar in mladi krompir nista eno in isto, čeprav ju pogosto zamenjujemo. Preverite, v čem je razlika, kdaj ju pobiramo in zakaj sta tako cenjena v kuhinji.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Rože in vrt za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med slastne dobrote pozne pomladi in zgodnjega poletja zagotovo spada tudi krompir. Tisti z majhnimi gomolji in tanko kožico, ki je ne lupimo, ampak jo spečemo ali pripravimo na maslu, da lepo zahrusta in doda značilen, skoraj oreškast priokus.
Eni mu pravijo kifeljčar, drugi mladi krompir. A čeprav ju pobiramo v podobnem obdobju, v resnici ne gre za isto stvar. Poznate razliko?
PREBERITE TUDI:
Kaj je kifeljčar?
Kifeljčar je avtohtona slovenska sorta krompirja, njeno uradno ime pa je ‘Kresnik’. Tako so jo najverjetneje poimenovali zato, ker dozoreva okoli kresne noči. Ljudsko ime kifeljčar se je uveljavilo zaradi značilne oblike gomoljev, ki so nekoliko ukrivljeni in spominjajo na kifeljčke.
‘Kresnik’ uvrščamo med zgodnje sorte krompirja. Dozori približno 65 dni po sajenju, ročno pa ga lahko začnemo izkopavati, ko začnejo rumeneti spodnji listi. Njegove gomolje običajno pobiramo od konca maja do konca junija, ko so najbolj okusni in še posebej primerni za peko.
Najboljši je sveže izkopan, pripravljen na maslu ali pečen v pečici. Tanke kožice ne lupimo, ampak gomolje le temeljito operemo in jih po potrebi nežno pokrtačimo. Prav kožica je namreč del njegovega značilnega okusa.
Če gomolje pustimo v zemlji dlje, rastlina prehaja v fazo zorenja. Gomolji postanejo čvrstejši, kožica debelejša, krompir pa manj sočen. Jeseni je zato bolj primeren za kuhanje ali pripravo solat kot za tisto pravo, pomladno pečenje z maslom.
Kako sadimo in pobiramo kifeljčarja?
Kifeljčar sadimo konec marca. Najbolje uspeva v rahlih, rodovitnih tleh, ki so dobro založena s kalijem, saj ta pomembno vpliva na tvorbo kakovostnih in okusnih gomoljev. Semenskih gomoljev ne sadimo globoko, ampak jih v jarkih le rahlo zagrebemo.
Če ga sadimo nekoliko gosteje, bodo gomolji manjši, kar je pri kifeljčarju marsikomu pravzaprav všeč. Med rastjo rastline redno osipavamo in pazimo, da debelejši gomolji ne pokukajo iz zemlje, saj bi lahko pozeleneli.
Približno 65 dni po sajenju jih lahko začnemo izkopavati. Pravi čas nakaže cima, ki začne nekoliko rumeneti, rastlina pa ne tvori več novih listov.
Kifeljčarja običajno izkopavamo po celih rastlinah. To pomeni, da iz zemlje izvlečemo celotno rastlino skupaj z zeleno cimo. Najbolje je, da to opravimo ročno, saj so nežni, ukrivljeni gomolji občutljivi na mehanske poškodbe in niso primerni za grobo pobiranje.
Za izkopavanje so primerne jutranje ure, ko zemlja še ni povsem izsušena. Kifeljčar namreč pogosto raste nekoliko globlje in bolj razpršeno, zato ga bomo tako lažje pobrali v celoti. Ko rastline izkopljemo, cimo porežemo, gomolje pa pustimo, da se na zraku nekoliko osušijo. Še bolje pa je, da jih čim prej porabimo.
Če želimo pridelek pobirati tudi pozneje, posamezne rastline pustimo nedotaknjene, da rastejo naprej.
Kaj pa mladi krompir?
Junija se lahko veselimo tudi mladega krompirja, ki ima pogosto bolj okrogle gomolje, njegova kožica pa je še vedno tako nežna, da je ne moremo in v resnici niti ne želimo odstranjevati.
Mladi krompir ni posebna sorta krompirja. Gre za gomolje različnih sort, ki jih poberemo zgodaj, še preden popolnoma dozorijo. Če bi čakali do polne zrelosti, bi nadzemni del rastline porumenel in se posušil, kožica gomoljev pa bi se utrdila.
Če si želimo mladega krompirja, gomolje začnemo pobirati približno 60 do 70 dni po sajenju. Pri tem ni treba izkopati cele rastline. Z roko previdno pobrskamo pod zemljo, poiščemo enega ali dva večja gomolja in ju nežno odtrgamo. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo cime in korenin.
Na ta način lahko preostali gomolji rastejo naprej, mladi krompir pa pobiramo postopoma, običajno vse do konca junija oziroma začetka julija.
Kdaj krompir ni več mlad?
Če gomoljev do začetka julija ne poberemo, začnejo izgubljati značilnosti mladega krompirja. Kožica postane debelejša in bolj čvrsta, gomolji pa dosežejo zrelejšo obliko. Tak krompir je še vedno uporaben, vendar ga ne doživljamo več kot tisti pravi mladi krompir s tanko kožico in nežno teksturo.
Če bi radi v mladem krompirju uživali tudi pozneje v sezoni, ga lahko sadimo postopoma. Spomladi si lahko prihranimo nekaj semenskih gomoljev in jih posadimo pozneje, tudi še junija.
Zakaj je mladi krompir tako cenjen?
Morda bi kdo rekel, da je pobiranje mladega krompirja znak vrtnarske nestrpnosti, a ni čisto tako. Mladi gomolji imajo svoje posebnosti, zaradi katerih jih cenimo kot pravo sezonsko poslastico.
Njihova tekstura je mehkejša, okus pa nežnejši, skoraj sladkast. Hitreje se skuhajo ali spečejo, tanko kožico pa pustimo na gomolju, saj prav ta doda tisto posebno piko na i.
Prav zaradi tanke kožice pa so mladi gomolji tudi občutljivejši. Najbolje jih je porabiti čim prej. Pred shranjevanjem jih ne peremo, saj oprani in poškodovani gomolji hitreje začnejo gniti. Če jih hranimo nekaj dni, naj bodo v zračni embalaži, zaščiteni pred svetlobo, da ne pozelenijo in ne ovenijo.
Previdno pri oznaki »mladi krompir«
Če krompir kupujete v trgovini, velja biti nekoliko pozoren. »Mladi krompir« je na policah pogosto na voljo skoraj vse leto, a če preverimo njegov izvor, hitro ugotovimo, da največkrat ne prihaja iz Slovenije. Pogosto je uvožen iz severne Afrike, Izraela, Cipra, Sicilije ali drugih delov južne Evrope.
V takih primerih je lahko oznaka »mladi krompir« tudi nekoliko zavajajoča. Pravi mladi krompir namreč zelo slabo prenaša daljše skladiščenje in transport. Če je do nas pripotoval od daleč, gre pogosto za dozorel zgodnji krompir, ne pa nujno za mlade gomolje v pravem pomenu besede.
Zato je najboljši mladi krompir še vedno tisti, ki pride iz domačega vrta ali z bližnje kmetije. Sveže izkopan, neolupljen, pripravljen na maslu ali v pečici – takšen, kot ga lahko imamo samo kratek del leta.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
