Kdaj je rastlinjak treba ogrevati in kako
Ob nizkih temperaturah se ohladi tudi rastlinjak. Preverite, kdaj ga je treba ogrevati, kako zaščititi rastline pred mrazom in katere preproste rešitve res delujejo.
Zadnje noči so bile marsikje globoko pod lediščem, napovedi pa kažejo, da bo mraz v prihodnjih dneh še vztrajal oziroma se ponovil v še hujši obliki. Čeprav se čez dan ob soncu zdi, da je v rastlinjaku prijetno toplo, se ponoči razmere hitro spremenijo.
Temperatura v neogrevanem rastlinjaku lahko v nekaj urah pade na enako raven kot zunaj, v hudih zimah celo hitreje, kot bi pričakovali. Prav zato se v tem delu zime pogosto pojavi vprašanje, kdaj je ogrevanje rastlinjaka res nujno in kako ga lahko izvedemo brez zapletenih sistemov.
Zakaj rastlinjak pozimi potrebuje pomoč
Večji rastlinjaki se res ohlajajo počasneje, a ko enkrat izgubijo toploto, jo brez zunanjega vira težko znova pridobijo. Še posebno hitro se notranjost ohladi v oblačnih dneh brez sonca, ko ni dnevnega ogrevanja. Če v rastlinjaku prezimujejo občutljive rastline ali pa že gojimo zgodnje vrtnine, je takrat pravočasno ogrevanje ključno. Cilj ni ustvariti toplote kot spomladi, temveč preprečiti, da bi temperatura zdrsnila globoko pod ničlo in povzročila poškodbe rastlin ali tal.
PREBERITE TUDI:
Toplota iz kamina kot preprosta rešitev iz preteklosti
Eden najstarejših in hkrati presenetljivo učinkovitih načinov ogrevanja rastlinjaka je uporaba žerjavice iz domačega kamina. Žerjavico previdno poberemo v kovinsko posodo in jo prenesemo v rastlinjak. Pomembno je, da je je dovolj, vsaj deset litrov. Preverimo tudi, da je posoda stabilna ter negorljiva. Žerjavica, prekrita s pepelom, oddaja toploto zelo počasi, zato lahko notranjo temperaturo ohranja okoli nič stopinj Celzija vso noč in pogosto še naslednji dan.
Takšen način so nekoč uporabljali tudi za zaščito pridelkov v kleteh, da krompir ni zmrznil in postal sladek. Ko se žerjavica popolnoma ohladi, pepela ne zavržemo, ampak ga potrosimo po praznih gredicah, kjer bo izboljšal strukturo tal in prispeval mineralna hranila.
Ogrevanje s svečami
Če nimamo kamina in tako žerjavica za nas ni dosegljiva, si lahko pomagamo s svečami. Najprimernejše so oljne sveče, saj gorijo dlje in enakomerneje kot navadne. V srednje velikem rastlinjaku jih razporedimo na več mest, da toplota ne ostaja ujeta le v enem delu. Ob pravilni uporabi lahko podnevi vzdržujemo približno deset stopinj Celzija, ponoči pa okoli pet.
Pri tem je zelo pomembno, da je rastlinjak dobro zaprt. Vsako netesno okno ali priprta vrata pomenijo uhajanje toplote in hitro ohlajanje tal. Če se zunanje temperature spustijo pod –10 °C, lahko več oljnih sveč postavimo v glineno ali emajlirano posodo. Posoda se segreje in toploto enakomerno oddaja v prostor, pri tem pa mora stati na trdni, negorljivi podlagi in dovolj daleč od plastičnih sten rastlinjaka.
Da sveče ne ugasnejo in da je gorenje stabilno, mora imeti posoda na zgornjem delu nekaj odprtin za dotok zraka. Če kovinske posode nimamo, lahko enak učinek dosežemo z glineno, v katero previdno izvrtamo luknje.
Kdaj ogrevati in kdaj raje zračiti
Rastlinjak je smiselno začeti ogrevati takoj, ko se nočne temperature več dni zapored zadržujejo okoli ničle ali pod njo, še posebej v oblačnem vremenu. Če pa je dan sončen in se temperatura dvigne proti desetim stopinjam, se lahko notranjost hitro segreje tudi nad dvajset stopinj. Takrat ogrevanje ni več potrebno, pomembnejše pa je zračenje, saj previsoka temperatura in vlaga ustvarjata idealne pogoje za razvoj bolezni.
Ogrevanje kot varovalni ukrep, ne kot stalna praksa
Interventno ogrevanje rastlinjaka je potrebno le v obdobjih hude zime. Njegov namen ni ustvarjanje umetne pomladi, temveč ohranjanje stabilnih razmer, ki rastlinam omogočajo varno prezimovanje in zgodnji začetek sezone. Ko to razumemo, postane ogrevanje rastlinjaka preprosto orodje, uporabljeno le takrat, ko je res potrebno.
