Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Kaj lahko septembra posejemo v rastlinjak?


Uredništvo revije Rože & VRT
11. 9. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Prazna mesta pod paradižnikom lahko zdaj zapolnimo z vrtninami, ki bodo pridelek ponudile jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi. Pazimo le na čas setve.

označevanje semenskih lončkov
Pexels
Septembrske setve v rastlinjaku skrbno označimo, saj se pri izbiri vrtnin razlikujeta tako čas pobiranja kot način prezimovanja.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Medtem ko paradižnik, paprika in jajčevci v rastlinjaku še zorijo, se pod njimi in ob robovih gred pogosto že odpirajo prazni prostori. Ne pustimo jih neizkoriščenih. September je primeren za setev hitro rastočih in proti mrazu odpornih vrtnin, ki jih bomo pobirali jeseni, nekatere pa bodo v zavetju počakale do zime ali zgodnje pomladi. Vendar ni vseeno, kaj posejemo na začetku meseca in s čim je bolje počakati, da se tla nekoliko ohladijo.

Najprej preverimo, koliko svetlobe je pod paradižnikom

Največ prostega prostora je pogosto pod paradižniki, ki še vedno rodijo. Pod njimi lahko sejemo solato za rezanje ali sadimo sadike jesenskih sort solate, vendar le tam, kjer rastline dobijo dovolj svetlobe in zraka. Če so paradižniki zelo bujni, spodaj pa je ves dan globoka senca, bodo mlade rastline šibke, bolj občutljive pa bodo tudi za glivične bolezni.



PREBERITE TUDI:

Pred setvijo odstranimo spodnje porumenele in obolele liste paradižnika ter vse rastlinske ostanke, vendar zdravih listov ne trgamo po nepotrebnem. Vrhnjo plast zemlje plitvo zrahljamo, odstranimo plevel in po potrebi dodamo tanek sloj povsem zrelega komposta. Zemlje ne prekopavamo globoko, da ne poškodujemo korenin še rastočih plodovk.

paradižnik jesen, rastlinjak
Pexels
Čeprav paradižnik še dozoreva, lahko prazna mesta pod njim septembra že namenimo vrtninam za jesensko in zgodnjespomladansko pobiranje.

Pod paradižnikom lahko posejemo tudi motovilec in špinačo. Pri obeh pa upoštevamo temperaturo tal. Motovilec v prevroči zemlji pogosto kali počasi in neenakomerno, špinača pa pri visokih temperaturah prav tako slabo kali. Če je začetek septembra še vroč, s setvijo počakamo na hladnejše obdobje ali posejemo manjšo količino ter setev čez približno dva tedna ponovimo.

Preberite še

Za hiter jesenski pridelek izberimo rukolo in redkvico

Na prazna mesta med solato ali ob robove gred lahko posejemo rukolo in redkvico. Obe kalita hitro in ob ugodnem vremenu ponudita pridelek še isto jesen. Rukolo lahko sejemo v več manjših zaporednih setvah, saj tako mlade liste obiramo dlje in ne dozorijo vsi naenkrat.

Rukola in redkvica spadata v isto botanično družino križnic, zato imata tudi nekatere skupne škodljivce, predvsem bolhače. To še ne pomeni, da nikakor ne smeta rasti druga ob drugi, je pa smiselno, da z njima ne zapolnimo vseh prostih površin. Če se bolhači pojavijo, lahko v kratkem času poškodujejo obe vrtnini. Pridelke zato razporedimo po rastlinjaku, mlade setve pa po potrebi zaščitimo z gosto protiinsektno mrežo.

Za jesensko rezanje so uporabne tudi nekatere azijske listnate vrtnine, denimo mizuna, pak choi za mlade liste in listnata gorčica. Tudi te spadajo med križnice, zato zanje veljajo enaka opozorila glede kolobarja in škodljivcev.

Blitva bo dragocena predvsem pozimi in spomladi

Septembrska setev blitve ni namenjena velikemu jesenskemu pridelku. Mlade rastline se bodo do zime predvsem ukoreninile, v zaščitenem prostoru pa lahko ob milejšem vremenu počasi rastejo tudi v hladnem delu leta. Ko se bodo dnevi proti pomladi podaljšali, bodo hitro ponudile nove liste.

blitva in zastirka
Pexels
Septembra posejana blitva se mora pred zimo predvsem dobro ukoreniniti. V neogrevanem rastlinjaku bo najizdatneje odgnala zgodaj spomladi.

Blitvo sejemo redkeje, saj vsaka rastlina pozneje potrebuje precej prostora. Če vzklije pregosto, mlade rastline pravočasno razredčimo. Pri tem upoštevamo, da neogrevan rastlinjak rastlin ob močnejšem mrazu ne zaščiti popolnoma. Pomaga pa jim preživeti tako, da jih varuje pred vetrom, padavinami in velikimi temperaturnimi nihanji. Ob napovedanem izrazitejšem mrazu jih lahko dodatno prekrijemo z vrtno kopreno.

Septembra lahko posejemo tudi peteršilj, vendar pri njem ne pričakujemo hitrega rezultata. Seme kali počasi, zato mora biti zemlja do vznika ves čas enakomerno vlažna. Setev je bolj naložba v zgodnejši spomladanski pridelek kot zagotovilo, da bomo večje količine peteršilja rezali že jeseni.

Majski srebrnjak sejemo tudi za mlado čebulo

V rastlinjaku lahko septembra posejemo tudi majski srebrnjak. Setev je namenjena predvsem prezimovanju in zgodnjemu spomladanskemu pridelku mlade čebule. Rastline naj bi pred zimo razvile nekaj listov in dober koreninski sistem, ne pa že velikih čebul.

Sejemo ga v vrste in pozneje po potrebi razredčimo. Rastlin ne spodbujamo s pretiranim gnojenjem, saj je pomembneje, da v zimo vstopijo čvrste in dobro ukoreninjene. Ker je razvoj močno odvisen od jesenskih temperatur, ne pričakujemo povsem enakega rezultata vsako leto.

rukola majhna
Pexels
Redkvica in rukola hitro rasteta, zato lahko v rastlinjaku ponudita pridelek še isto jesen. Sejemo ju v manjših časovno zamaknjenih setvah.

Z brokolijem in cvetačo ne smemo več odlašati

V prvih septembrskih dneh lahko v rastlinjak še posadimo dobro razvite sadike zelo zgodnjih sort brokolija, cvetače in nadzemne kolerabice. Pri brokoliju in cvetači je pomembno, da izberemo sorte, primerne za jesensko pridelavo, saj vsaka ne bo dovolj hitro oblikovala kakovostnega pridelka. Poznejše sajenje je tvegano, predvsem pri cvetači, ki potrebuje daljše in dovolj enakomerno obdobje za razvoj rože.

Jesenske razmere kapusnicam sicer ustrezajo bolj kot poletna vročina. V hladnejšem vremenu se glave in rože razvijajo enakomerneje, pridelek pa je lahko bolj čvrst in kakovosten. Kljub temu moramo redno pregledovati spodnjo stran listov, saj so lahko gosenice in drugi škodljivci dejavni še dolgo v jesen.

Rastlinjaka septembra še ne zapremo

Čeprav postajajo noči hladnejše, mora biti rastlinjak čez dan še vedno dobro prezračen. Sonce lahko notranjost hitro segreje, visoka zračna vlaga in rosenje pa ustvarita ugodne razmere za bolezni. Vrata in zračnike zapremo šele zvečer oziroma ob hladnih in deževnih dneh.

Nove setve zalivamo nežno in raje zjutraj kot zvečer. Tla naj bodo do vznika enakomerno vlažna, ne pa razmočena. Posebej previdni smo pod paradižniki, kjer se njihove korenine in mlade vrtnine potegujejo za vodo, hkrati pa pregosta zasaditev počasneje odvaja vlago.

Septembrski rastlinjak je zato najbolje zapolnjevati postopoma. Nekaj vrst posejemo takoj, naslednje pa čez deset do štirinajst dni. Tako zmanjšamo tveganje, da bi vročina preprečila vznik, in si hkrati zagotovimo, da vsa solata, rukola, redkvica in špinača ne bodo pripravljene za pobiranje v istem tednu.

Rože in vrt

Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.