Kaj sredi julija posaditi na prazna mesta v zelenjavnem vrtu?
Ko sredi poletja poberemo česen, grah, zgodnji krompir ali solato, zemlje ne pustimo prazne. Preverite, s čim jo lahko znova zasadimo za jesenski pridelek.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sredi julija je zelenjavni vrt na vrhuncu sezone. Paradižniki se barvajo, bučke in kumare pridno nastavljajo nove plodove, fižol raste skoraj pred očmi. Toda če pogledamo nekoliko nižje, med vse to poletno obilje, hitro opazimo tudi prve praznine. Nekje smo pobrali česen in čebulo, drugje izkopali zgodnji krompir, svoje so odslužili grah, zgodnje solate, redkvice in nekatere druge spomladanske vrtnine.
Na njihovem mestu ostanejo manjše ali večje zaplate gole zemlje. In čeprav nas sredi poletja hitro zamika, da bi jih preprosto pustili pri miru, je julij še daleč od konca vrtnarske sezone. Prav nasprotno – sproščena mesta lahko pametno izkoristimo za nov pridelek, ki ga bomo pobirali jeseni, nekatere vrtnine pa celo pozimi in prihodnjo pomlad.
Kaj torej narediti s praznimi zaplatami zemlje, ki so se pojavile na vrtu?
Najprej poskrbite za zemljo, a je ne prekopavajte
Ko poberemo prejšnji pridelek, najprej odstranimo rastlinske ostanke, predvsem če so rastline kazale znake bolezni. Zemlje sredi poletja ni treba globoko prekopavati. Dovolj je, da jo z vilami ali drugim primernim orodjem prerahljamo in pripravimo površino za novo setev ali sajenje.
Tudi z gnojenjem ne pretiravamo. Če je bila greda pred prvo kulturo dobro pognojena, imajo naslednje vrtnine pogosto dovolj hranil, ki so že v tleh. To še posebej velja, če na primer za zgodnjim krompirjem sadimo radič ali endivijo.
Preden izberemo novo vrtnino, pa pomislimo še, kaj je na tem mestu raslo prej. Tudi pri zapolnjevanju manjših praznin je smiselno upoštevati kolobar in na isto mesto ne saditi vedno vrtnin iz iste botanične družine.
PREBERITE TUDI:
Po zgodnjem krompirju je izbira še vedno velika
Greda, na kateri smo pridelovali zgodnji krompir, je sredi julija dragocen prostor. Če je bil krompir pobran dovolj zgodaj, lahko nanjo sadimo sadike endivije in radiča, ki bosta pomemben del jesenskega pridelka.
Prav julij je eden ključnih mesecev za sajenje teh dveh solatnic. V poletni vročini je praviloma lažje in zanesljiveje saditi dobro razvite sadike kot čakati na uspešen vznik neposredno posejanega semena.
Po zgodnjem krompirju lahko, če imamo primerne sadike, prostor namenimo tudi nekaterim kapusnicam za jesenski pridelek. Pri izbiri moramo seveda upoštevati, koliko časa posamezna vrtnina potrebuje do pobiranja.
Pobrali smo grah – kaj lahko pride za njim?
Po grahu imamo prav tako lepo priložnost za nadaljevanje sezone. Ker sodi med stročnice, ki živijo v sožitju z bakterijami, sposobnimi vezave dušika, je lahko za njim dobra izbira vrtnina, ki potrebuje nekoliko več hranil.
Na sproščeno mesto lahko sadimo endivijo ali radič, pridejo pa v poštev tudi nekatere kapusnice. Če grah ni bil bolan, njegovih korenin ob odstranjevanju rastlin ni treba na silo izpuliti iz zemlje. Nadzemni del odstranimo, korenine pa lahko ostanejo v tleh in se tam postopoma razgradijo.
Za česnom in čebulo ne sadimo kar prve vrtnine, ki nam pridejo pod roke
Tudi po spravilu česna in zgodnje čebule se na vrtu pogosto sprosti precej prostora. Pri izbiri naslednje kulture je pomembno predvsem, da se izognemo ponovnemu sajenju čebulnic.
Na njihovo mesto lahko pridejo vrtnine iz drugih botaničnih družin. Sredi julija lahko praznino zapolnimo s sadikami endivije, radiča ali drugih primernih vrtnin za pozno poletje in jesen. Če je površina večja in je letos ne nameravamo več nameniti zelenjavi, je to tudi odlična priložnost za setev rastlin za zeleno gnojenje.
Kaj lahko sredi julija še sejemo in sadimo?
Sadimo sadike: endivije, radiča, poletnih sort solate, kolerabice, brokolija, cvetače, zelja, ohrovta in brstičnega ohrovta.
Sejemo neposredno na gredo: nizek stročji fižol, rdečo peso, korenje, črno redkev, repo, podzemno kolerabo, radič za rezanje, blitvo, peteršilj ter poletne sorte solate.
Za poznejši pridelek lahko sejemo tudi: kitajsko zelje, vendar z njim praviloma počakamo na drugo polovico julija, ko so dnevi že nekoliko krajši.
Nizek fižol lahko zapolni manjše praznine
Če imamo na vrtu manjšo prazno zaplato in dovolj dolgo rastno sezono, lahko v prvi polovici oziroma okoli sredine julija še posejemo nizek stročji fižol. Pri poznejših setvah je pomembno izbrati zgodnejše sorte, saj mora rastlina do jesenskega mraza še zrasti in razviti stroke.
Takšna setev je posebej zanimiva tam, kjer ne želimo čakati več mesecev na pridelek. Vendar s setvijo ne odlašajmo predolgo – vsak izgubljen poletni teden pomeni krajši čas za rast in razvoj.
Čas je tudi za nekatere vrtnine, na katere pomislimo šele jeseni
Sredi julija se že začenja obdobje setev nekaterih vrtnin, ki jih bomo pobirali v hladnejšem delu leta. Med njimi so črna redkev, repa in podzemna koleraba. Prav takšne vrtnine so lahko odlična rešitev za večje prazne površine, ki nastanejo po zgodnjih posevkih.
Pri neposrednih setvah je sredi poletja največji izziv voda. Zgornja plast zemlje se lahko na soncu zelo hitro izsuši, drobno seme pa med kalitvijo potrebuje enakomerno vlago. Posejano površino zato redno in nežno zalivamo, da zemlje ne zbijemo in semena ne izperemo.
V največji vročini si lahko pomagamo tudi s senčenjem setvene površine, dokler rastline ne vzkalijo.
Kaj pa solata?
Poletna solata je nekoliko zahtevnejša zgodba. Visoke temperature niso najboljše za kalitev semena, zato moramo izbirati sorte, namenjene poletni pridelavi, in jim poiskati nekoliko ugodnejše mesto.
Miša Pušenjak med drugim svetuje, da lahko poleti izkoristimo tudi senco, ki jo ustvarjajo višje vrtnine. Solato lahko tako sadimo v bližino paradižnika ali paprike, kjer je zaščitena pred najmočnejšim soncem. Tako nam zanjo niti ni treba nameniti cele prazne grede.
Vsake praznine ni treba zapolniti z zelenjavo
Če imamo zelenjave dovolj ali vemo, da sproščene površine letos ne bomo več potrebovali, zemlje kljub temu ne pustimo gole.
Julijsko sonce močno segreva in izsušuje nezaščitena tla, prazno površino pa hitro osvojijo tudi pleveli. Na takšno gredo lahko posejemo rastline za zeleno gnojenje. Med možnostmi so na primer facelija, ajda, bela gorjušica in oljna redkev, pri izbiri pa moramo ponovno upoštevati kolobar. Če na gredi pogosto gojimo kapusnice, z gorjušico in oljno redkvijo ne pretiravamo, saj sodita v isto družino križnic.
Rastline za zeleno gnojenje hitro prekrijejo površino, ščitijo tla pred močnim soncem in izsuševanjem ter zavirajo rast plevela. Hkrati s svojimi koreninami pomagajo ohranjati strukturo tal.
Če ne želimo sejati niti teh, prazno površino vsaj prekrijemo z organsko zastirko.
Prazna zemlja je sredi julija pravzaprav nova priložnost
Ko sredi poletja poberemo prve pridelke, vrta torej še zdaleč ni konec. Prav zdaj se začne drugi del sezone, v katerem lahko s premišljenim sajenjem in setvami isto površino izkoristimo še enkrat.
Najpomembneje je, da ne razmišljamo le o tem, kaj bi še radi pridelali, ampak tudi o tem, kaj je na posameznem mestu raslo prej in koliko časa ima nova vrtnina še na voljo do hladnejšega dela leta.
Tako lahko manjše praznine med poletnimi vrtninami zapolnimo s sadikami, večje sproščene grede namenimo jesenskemu pridelku, površine, ki jih ne bomo več uporabljali, pa posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje ali zaščitimo z zastirko. Namesto zaplat suhe, gole zemlje bo tako vrt tudi v drugi polovici poletja ostal živ – in predvsem pripravljen na novo bero.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
