Jicama: eksotična alternativa krompirju
Razmišljate o alternativi krompirju? Jicama je zanimiva gomoljnica, ki jo lahko brez težav gojimo tudi na domačem vrtu – in nas jeseni nagradi s hrustljavim pridelkom.
Če ste se naveličali, da krompir na vrtu vsako leto znova preseneča z boleznimi, škodljivci ali slabšim pridelkom, je morda čas, da razmislite o drugačni gomoljnici. Jicama je pri nas še vedno redkost, a po svetu velja za cenjeno, hrustljavo in osvežujočo alternativo klasičnemu krompirju.
Jicama oziroma Pachyrhizus erosus spada v družino metuljnic. Poznamo jo tudi pod imeni mehiški krompir, mehiški jam ali mehiški fižol jam. Rastlina izvira iz Mehike in Srednje Amerike, kjer raste kot dolga, bujna trta. Užitni del pa ni nadzemni, temveč podzemni – gomolj.
Gomolj, ki preseneti z okusom
Navzven je jicama podobna svetlo rjavi pesi z debelejšo, nekoliko hrapavo lupino. Ko jo prerežemo, nas preseneti belo, čvrsto meso. Po videzu spominja na surov krompir, a okus je drugačen – rahlo sladkast in prijetno hrustljav, kot bi ugriznili v manj sladko jabolko. Posebnost je tudi ta, da ne porjavi tako hitro kot jabolko, zato je zelo praktična za sveže prigrizke in solate.
PREBERITE TUDI:
Čeprav jo pogosto primerjajo s krompirjem, je hranilno precej drugačna. Vsebuje manj ogljikovih hidratov, zato je zanimiva izbira za vse, ki želijo nekoliko razbremeniti jedilnik. Je dober vir vitamina C, vsebuje vitamin B6 ter veliko prehranskih vlaknin. Posebej zanimiva so njena prebiotična vlakna, ki podpirajo ravnovesje črevesne mikrobiote. Zaradi nizke glikemične obremenitve jo brez večjih skrbi vključujejo tudi ljudje, ki pazijo na krvni sladkor.
Kako jo gojimo na vrtu?
Čeprav je eksotičnega izvora, jo lahko uspešno vzgojimo tudi pri nas – z nekaj potrpežljivosti in toplote. S semenom začnemo že sredi februarja ali v začetku marca. Za kalitev potrebuje približno mesec dni in temperaturo okoli 25 °C, zato jo je smiselno sejati v tople notranje prostore ali ogrevane rastlinjake.
Na prosto jo presadimo šele po zadnjih spomladanskih pozebah. Ker raste kot vzpenjavka, ji pripravimo oporo, podobno kot fižolu ali kumaram. Najbolje uspeva v rahlih, zračnih in enakomerno vlažnih tleh, zato je redno zalivanje v sušnih obdobjih ključno. Gomolje pobiramo sredi oktobra, ko se nadzemni del začne sušiti.
Pri gojenju velja pomembno opozorilo: uživamo izključno gomolj. Koža, steblo, listi in semena vsebujejo strupene snovi, zato jih ne uporabljamo v prehrani.
V kuhinji: hrustljava in osvežujoča
Ker vsebuje okoli 85 odstotkov vode, je jicama izjemno osvežujoča, zlasti v poletnih mesecih. Najpogosteje jo uživamo surovo. Olupimo jo, narežemo na palčke ali kocke ter pokapamo z limoninim ali limetinim sokom, lahko pa jo potresemo s čilijem v prahu – to je tradicionalen način uživanja v Mehiki.
Odlična je tudi kot dodatek solatam, zelenjavnim krožnikom ali sušiju. Lahko jo kuhamo v enolončnicah in juhah, spečemo kot pomfrit ali pretlačimo v pire. V nekaterih kuhinjah jo celo kisajo in uporabljajo namesto kislih kumaric ali vključujejo v sladice.
Skladiščenje in izbira
Pri nakupu ali pobiranju izberemo nekoliko manjše, a težke in čvrste gomolje z gladko, nepoškodovano lupino. Neolupljene hranimo v suhem in hladnem prostoru, vendar ne predolgo – praviloma zdržijo dva do tri tedne. Ko jih narežemo, koščke dobro zaščitimo pred zrakom in jih shranimo v hladilniku, kjer ostanejo uporabni približno teden dni.
Če torej iščete nekaj novega za svoj vrt in hkrati želite razširiti jedilnik z nekoliko drugačno, a vsestransko uporabno gomoljnico, je jicama vsekakor vredna razmisleka. Morda prav letos namesto še ene gredice krompirja poskusite z nečim, kar vas bo prijetno presenetilo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
