Znate izbrati pravo seme za novo sezono na zelenjavnem vrtu?
Preden posežemo po lopati, se vse začne s semenom. Kako prepoznati kakovostno seme, česa ne smemo zamenjevati in na kaj biti pozorni pri nakupu za novo vrtnarsko sezono?
Čeprav se veliko piše o pridelavi vrtnin, se o semenu samem piše zelo malo, pa čeprav se z njim pravzaprav vse začne. Ljubiteljski vrtnarji se zelo hitro zmedemo pri vprašanju, kaj je dobro seme in kaj ni. Prav tako zamenjujemo izraz seme z izrazom sorte ali vrste. Katera semena naj sejemo? Pogosto slišim tako zvezo med semenom in setvijo. Največkrat gre za vprašanje, katere sorte ali, včasih, kaj naj sejemo v tem času, torej katere vrtnine naj izberemo. To se dogaja vse pogosteje in menim, da takšno izražanje nikakor ni pravilno. S tem namreč mešamo več pojmov, ki sami po sebi niso povezani.
Prav bi bilo, da nam vsem pride v zavest, da je seme začetek življenja, da gre za živo stvar, ne za mrtev predmet. Predvsem pa se zavedajte, da samo dobro seme daje rastlini dovolj dober potencial, da bo zrasla zdrava in čvrsta ter da bo dala dober pridelek. Veliko napačnih razlag in neresnic se pojavlja tudi glede opredelitve tega, kaj dobro seme sploh je. Prav zato sem se odločila, da ob začetku sezone spet spomnim, kako določimo, kakšno seme je dobro, in na kaj moramo paziti, ko se odpravimo po semena v trgovino.
Kaj je seme in kaj semenski material
Zatakne se že pri razlagi, kaj je seme in kaj semenski material. Ljudje v večnem hitenju in posploševanju vsemu, kar nam prinese nove rastline, rečemo seme. Pa ni čisto tako. Seme je botanična enota, je del rastline, plod oplodnje, kombinacija dednine očeta in mame, očetove in materine rastline. Torej je plod spolnega razmnoževanja.
PREBERITE TUDI:
S sabo nosi vse posledice tega dejstva – če ne pazimo, kaj se oplodi s čim, lahko iz semena zraste povsem drugačna rastlina, kot je bila rastlina, s katere ste seme pobrali. S semenom se torej dedujejo lastnosti obeh rastlin, materine in očetove, čeprav najbolj pogosto ne vemo, katera je bila očetovska. Prav tako pa se s semenom lahko prenašajo tudi pomembne težave rastlin – bolezni in tudi nekateri škodljivci.
Vseeno pa je pri tem treba povedati, da se bolezni s semenom prenašajo počasneje in v manjši meri kot takrat, ko razmnožujemo rastline vegetativno. Temu v človeško-živalskem svetu rečemo tudi kloniranje. Vzamemo en del živega bitja in ga na različne načine – potaknjenci, gomolji, korenine, deljenje, tudi biotehnologija … – razmnožimo v več živih bitij.
Vegetativno razmnožujemo sadno drevje (cepišči in cepljenje), pogosto okrasne rastline (potaknjenci), med rastlinami na zelenjavnem vrtu pa seveda krompir, česen, hren, jagode. Tako razmnožene rastline ostanejo popolnoma enake, kot so njihovi starši. A vegetativno razmnoževanje prinaša s sabo veliko nevarnost prenosa bolezni in tudi škodljivcev. Zato moramo biti ob izbiri tega materiala bolj previdni, enako pa je treba tako »semenjene« še bolj natančno in previdno izvajati doma. Upam, da je sem s temi pojasnili dosegla, da boste zdaj bolje razumeli, kaj torej je seme in semenski material.
Kakovost semena opredeljuje več različnih kategorij
Kaj je kakovostno seme? Številni menijo, da so kupili kakovostno seme, če so izbrali ekološko pridelanega. Moram vas razočarati – ni nujno tako. Ko se odločimo za ekološko seme, to pomeni, da smo kupili samo na specifični način pridelano seme, torej seme, kjer je bilo za zdravje rastlin semenic poskrbljeno samo z ekološkimi pripravki. Če se je to izvajalo pravilno, v krajih, kjer je podnebje za to primerno, potem je to seme s tehnološkega stališča seveda dobro. A treba je vedeti, da pri takem semenu vseeno obstaja večja možnost, da na sebi in v sebi nosi več težav, bolezni.
Težava je tudi v tem, da lahko da kakovostno seme z dobro energijo kaljivosti samo zares zelo zdrava rastlina. Pa je bila ekološka rastlina iz katere so pridobili vaše ekološko seme tudi taka? Verjetno se vsi zavedamo, da je pri ekološki pridelavi rastlin, izzivov z ohranjanjem popolnega zdravja navadno kar nekaj … Ekološka pridelava ima veliko omejitev, ki služijo varstvu narave, včasih pa to žal negativno vpliva na kakovost semena. Zato pa z uporabo takega semena naredimo veliko za okolje, saj tudi ob pridelavi semena ni bilo umazano in ranjeno. Torej ekološko pridelano seme ni vedno kakovostno seme s stališča tehnologije, zagotovo pa tako največ naredimo s stališča varovanja narave.
Druga kategorija kakovostnega semena, ki je vsaj meni najbolj pomembna, je seveda kaljivost ali, še bolje, energija kaljivosti. Tega seveda žal ne boste našli zapisanega na semenskih vrečkah, podatek o tem ostaja skrit v laboratorijskih zapisih. In kaj pomeni energija kaljivosti? To je število rastlin, ki vzkali v kalilnem poskusu na začetku, po določenem številu dni za vsako rastlinsko vrsto.
Včasih je skoraj enaka končni kaljivosti, včasih pa zelo drugačna. A mene so v šoli učili in pozneje se je neštetokrat pokazalo tudi kot pravilno, da v slabših razmerah vzkali samo seme, ki je kalilo prvo, preostalega pa nad zemljo ne vidimo. Če se torej odločimo, da bi doma delali lastni kalilni test, lahko na ta način preverimo enakomernost kaljenja semena. Če se pri večini semenk pokažejo kalčki sočasno, enakomerno, ne glede na čas, kdaj se pokažejo, je to veliko bolje, kot da del semena vzkali hitro, potem pa šele teden dni ali več za tem kali še preostalo seme.
Iz tega izhaja tudi priporočilo, da sejemo vedno le v ugodnih vremenskih razmerah. Če semena ne kalijo hkrati, imamo namreč lahko kar nekaj težav. Pri setvi paradižnika in paprike, na primer, se bomo v takem primeru zagotovo srečali z vprašanjem, kdaj pikirati. Navadno čakamo na zapoznelo kaljenje, na koncu pa se skoraj po pravilu zgodi, da ravno najboljše seme pikiramo prepozno. S tem uničimo del prednosti pikiranja in še nekaj energije tudi najboljšim rastlinam. A na to lastnost lahko vplivamo samo pri izbiri doma pridelanega semena. Sama bi v primeru nekoliko slabše energije pikirala samo najprej vzkaljene rastline, zapoznelce pa zavrgla.
Kaljivost semena je odvisna od pridelave semena – podnebnih razmer, zdravstvenega stanja materinske rastline, načina pobiranja semena, dodelave semena … Vse to znižuje kaljivost semena. Odvisna je seveda tudi od starosti semena, saj z vsakim letom shranjevanja in predvsem z nepravilnim shranjevanjem semena občutno upada. Odvisna pa je tudi od zdravstvenega stanja semena – včasih je bilo to pomemben del zakonodaje, danes pa za vse rastlinske vrste ni zakonsko predpisana. Na semenu se seveda lahko prenašajo glivice, virusi in bakterije. Koliko jih na semenu in koliko jih je celo že pod ovojnico semena, se da preveriti v laboratoriju, a pogosto tam, kjer tega ne narekuje zakonodaja, takšnih preizkusov seveda ne naredijo.
Tretja kategorija kakovosti semena pa je še sortna čistoča. Seveda se tudi zakonsko preverja, a šele za nazaj. Torej se seme poseje in preveri, kaj je iz njega zraslo, šele ko je že v prodaji. Zame je tudi ta kategorija pomembna, saj nam prav ime sorte zagotovi, da bo iz semena zrasla rastlina, ki jo pričakujem. Sorta nam pove barvo, velikost, obliko, okus, čas setve (poleti, spomladi), prezimovanje, tudi odpornost rastline in še marsikaj. Če iz semena torej ne zrastejo rastline, kot jih pričakujemo, smo seveda oškodovani.
No, pa smo, upam, razjasnili različne pojme, kaj kakovostno seme pravzaprav je. Žal na to ne morete veliko vplivati, si pa lahko zapomnite, seme katerega podjetja je najbolj izpolnilo vaša pričakovanja. Zdaj boste seveda vsi skočili v zrak, saj ni pri nas nobeno seme v redu. Pa ni čisto tako. Na koncu ste za uspešen vznik odgovorni tudi vi. Na kaljenje vpliva tudi prava temperatura zemlje, prava gostota setve, prava globina setve, vaše ravnanje s semenom po nakupu, kako ste ga hranili tudi doma … Seme je živ organizem, tako zato tudi ravnajte z njim.
Od koga kupiti seme?
Če iščete odgovor na to vprašanje, vas bom žal pošteno razočarala. Ne morem vam dati nasveta, saj ni ene same semenske hiše, ki bi bila bolj zanesljiva kot druge. Vedno bo kakšno seme ene semenske hiše kalilo dobro, drugo pa slabo. Žal tudi vsako leto ne bo isto. Kakšno leto je boljše seme solate pri eni, pa korenčka pri drugi. Semenska industrija je velik posel, kjer je žal pomemben samo denar, kakovost pa ne. Vsekakor pa, če vam seme ne vzkali, v istem letu zagotovo nima smisla spet kupiti semena iste vrste pri isti semenski hiši. A če peteršilj ni kalil, ne pomeni, da ne bo kalila tudi solata.
Kaj pa lahko naredimo?
Seveda je še najbolje, če seme pridelate sami, a prav vsega je skoraj nemogoče pravilno in kakovostno narediti doma. Že prej sem napisala, da mora biti kakovostno seme tudi dobro pridelano. Na naših vrtovih smo pri tem pogosto precej omejeni, zato smo žal prisiljeni večji del semena kupovati. Da pa bilo čim manj razočaranj, bodite pri nakupu semena pozorni na naslednje.
Najprej poskrbite, da boste imeli doma čim manj starega semena. Doma ga težko hranite pravilno in najbolje je vsako leto kupiti novo. Pomembno je, da vedno kupimo res samo toliko semena, kot ga potrebujemo, na drugem mestu pa opozarjam, da vselej natančno poglejte in preberite nekatere podatke na semenskih vrečicah.
Pred nakupom najprej pospravite predale s semenom in obdržite samo tisto seme, za katero ste prepričani, da bo še ustrezno kalilo. Naredite lahko tudi domači kalilni test. Nato pripravite premišljen načrt sajenja, ki upošteva tudi kolobar, in po izkušnjah naredite seznam, koliko katerega semena po vrstah in sortah potrebujete. Ne kupujte večjih vrečic samo zato, ker so cenejše. Bolje je več malih. Vrečice so namreč iz materiala, ki v največji možni meri varuje seme pred klimatskimi dejavniki, da se kaljivost ohranja. Ko vrečico odpremo, je ta zaščita končana. Najbolje je, da vedno posejemo vse seme v vrečici.
Preden naredite nakupovalni seznam, shranite vse še uporabne vrečice s semeni v posebno škatlo. Tako jih boste lažje prešteli, pri tem pa vseeno bodite pozorni, koliko semena je v kateri vrečici. Nekje na njej je žig in tam je napisana količina semena. Ko imate podatek o tem, koliko semena že imate, začnite pripravljati nakupovalni seznam.
Pobrskajte po spominu in pri pripravi seznama upoštevajte svoje izkušnje – če je na primer peteršilja ali zelene v prejšnjem letu zmanjkalo, število povečajte, ali pa na primer zmanjšajte število vrečic solate, ker vam jih je lani veliko pobegnilo v cvet, saj ste je sejali preveč. Bodite pozorni tudi na sorte, ne samo na vrste vrtnin. Sorta je zelo pomembna, saj nam daje informacije o sami vrtnini. Od sorte je odvisno, kakšen okus bo imela rastlina, pa kako velika bo zrasla, kakšne barve bo … Šele ko boste seznam potrebnih semen do konca izpopolnili, je čas, da se z njim odpravite v specializirano trgovino s semenom in kupite večino semena s seznama.
Ko se odpravljate v trgovino, pa ne pozabite še nečesa – očal! To seveda velja za tiste, ki jih potrebujete, prav vse pa opozarjam, da vsako vrečko dobro pregledate. Ne osredotočajte se samo na fotografijo na vrečki, saj ta hitro zavede. Ne samo da se tako hitro zmotimo glede sorte, ampak pogosto pride celo do zamenjave vrste vrtnine. Tak najbolj pogost lapsus naredimo na primer pri pastinaku in peteršilju, hitro pa lahko zamenjamo tudi prezimni radič (Verona) in letni radič (Palla Rossa). Številke ob sorti (Palla rossa 1, 2 5) pomenijo zgodnost same sorte. Nižja je številka, zgodnejša bo rastlina.
Poiščite tudi žig na vrečici in tam poskušajte najti podatek o kaljivosti, predvsem pa o starosti semena. Tega sicer ne boste našli neposredno, ker ni obvezen podatek po zakonodaji. Boste pa lahko razbrali iz tega, kako dolgo naj bi bilo seme kaljivo. Običajno je to tri leta, torej če je seme uporabno samo do leta 2022, gre za staro seme.
Za konec pa še to: semena ne dajajte v vrečke skupaj s trdimi predmeti, kot so kozarci, steklenice in podobno, pa tudi ne v avtomobilu na police, kjer bo po njem pripekalo sonce. Vedno ga shranjujte v hladnem temnem in suhem prostoru. Kuhinje, kopalnice in garaže niso najbolj primerne.
E-novice · Rože in vrt
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
