Pexels

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Gomoljna zelena (Apium graveolens var. rapaceum) je potrpežljiva vrtnina z dolgo rastno dobo. Čez poletje se lahko zdi, da se z njo skoraj nič ne dogaja, nato pa ji krajši dnevi, nekoliko nižje temperature in več vlage omogočijo, da jeseni pospešeno pridobiva debelino. Če so rastline zdrave, jih zato še ne pobiramo prehitro. Večino pridelka bomo izkopavali od oktobra naprej, gomolji pa lahko ob ugodnem vremenu rastejo še precej pozno v jesen.

Čeprav užitnemu delu pravimo gomolj, botanično ne gre za pravi koreninski gomolj, temveč predvsem za odebeljeni spodnji del stebla. Prav zdaj mu lahko pomagamo z nekaj preprostimi ukrepi, vendar z listi ravnamo bolj previdno, kot svetujejo nekateri starejši vrtnarski napotki.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Zakaj čebula in česen v shrambi začneta gniti?

Zelenjavni

Buča hokaido še vedno cveti? Zdaj odstranite vse, kar ne bo dozorelo

Odstranimo samo liste, ki so opravili svojo nalogo

Z zunanjega dela rastline sproti odstranjujemo porumenele, poškodovane ali obolele liste ter tiste, ki so se povesili skoraj vodoravno. Tako nekoliko odkrijemo nastajajoči gomolj, izboljšamo zračnost in zmanjšamo možnost, da bi se na propadajočem listju razvile bolezni.

Pexels

List primemo čim bliže njegovi osnovi in ga previdno odlomimo oziroma zasukamo navzdol, da ne pustimo dolgega štrclja. Pri tem gomolja ne poškodujemo. Zdravi, pokončni listi v sredini rastline morajo ostati, saj opravljajo fotosintezo in rastlini zagotavljajo energijo za nadaljnjo rast. Če bi jih naenkrat odstranili preveč, bi dosegli ravno nasprotno od želenega in omejili debeljenje.

Preglejmo tudi rastlinski vrat. Če so se ob njem razvili stranski poganjki, jih lahko previdno odstranimo. Zemlje okoli gomolja ne nasipavamo, saj mora biti njegov zgornji del odkrit; zastajanje mokre zemlje ob rastlinskem vratu lahko poveča nevarnost gnitja.

Brez enakomerne vlage ni debelega gomolja

Najpomembnejši septembrski ukrep je redno zalivanje. Gomoljna zelena ima plitev koreninski sistem in slabo prenaša velika nihanja med suho ter zelo mokro zemljo. Ob pomanjkanju vode se njena rast upočasni, gomolji ostanejo manjši, v notranjosti pa se lahko pojavijo poškodbe.

Če ni dovolj padavin, jo zalijemo temeljito in redkeje, tako da navlažimo območje korenin. Pogosto površinsko škropljenje ni dovolj. Tla lahko prekrijemo s tanko plastjo zrelega komposta ali druge organske zastirke, ki zmanjšuje izhlapevanje, vendar zastirke ne potiskamo ob sam gomolj. Odstranimo tudi plevel, saj zeleni jemlje vodo in hranila.

Z dognojevanjem ne pretiravamo. Če je bila greda pred sajenjem dobro pripravljena s kompostom in so listi zdravi ter temno zeleni, dodatno hranjenje najverjetneje ni potrebno. Bledi listi in očitno zastala rast lahko kažejo na pomanjkanje hranil, vendar zdaj ne uporabljamo velikih količin gnojil z veliko dušika. Ta bi spodbudila predvsem rast listov, ne pa nujno želenega odebeljenega dela.

Septembra se debelijo tudi druge vrtnine

Sveže in enakomerno vlažno septembrsko vreme koristi tudi gomoljnemu koromaču in jesenski kolerabici. Pri obeh je pomembno, da se tla med rastjo ne izsušujejo, saj lahko koromač sicer ostane ploščat ali požene v cvet, kolerabica pa postane trda in olesenela. Gost posevek pravočasno razredčimo, ker rastline brez dovolj prostora ne morejo razviti primerne odebelitve.

Pri teh vrtninah zdravih listov ne odstranjujemo. Enako velja za rdečo peso, repo in korenje, ki jeseni še pridobivajo velikost: njihovo listje je »tovarna«, ki oskrbuje podzemne dele rastline. Odstranimo le poškodovane ali obolele liste, sicer pa jim zagotovimo enakomerno vlago, dovolj prostora in čim manj tekmovanja s plevelom.