Citrusi v loncih poleti: kaj potrebujejo za zdravo rast
Če sanjate o domačih limonah, mandarinah ali kumkvatih, se uspeh začne prav zdaj. Poletna nega odloča, kako zdravi in rodni bodo vaši citrusi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Limonovci, mandarinovci, kumkvati in drugi citrusi so v zadnjih letih postali skoraj obvezni del poletnih teras, balkonov in zavetnih vrtnih kotičkov. Ni težko razumeti, zakaj. Njihovi bleščeči listi, dišeči cvetovi in počasi dozorevajoči plodovi ustvarijo občutek Sredozemlja tudi tam, kjer zime niso prav nič sredozemske. A prav poleti, ko jih postavimo na prosto in se zdi, da bodo ob soncu kar sami od sebe lepo uspevali, citrusi pokažejo, kako občutljivi so lahko na napačno zalivanje, premočno sonce, pomanjkanje hranil ali prevelik lonec.
PREBERITE TUDI:
Če želimo, da bo drevesce zdravo, da bo ohranilo liste, razvijalo nove poganjke in morda tudi nastavilo plodove, mu moramo v poletnih mesecih nameniti nekoliko več pozornosti. Dobra novica pa je, da citrusi niso zahtevni, če razumemo njihove osnovne potrebe.
Pozorno izberimo rastlino ob nakupu
Prvi korak uspešnega gojenja citrusov se začne že ob nakupu ustrezne rastline v vrtnariji ali vrtnem centru. Gojeni citrusi niso poceni, zato je pomembno, da izberemo kakovosten primerek. Rastlina naj bo čvrsta, enakomerno obraščena, z zdravimi, sijočimi listi in brez znakov škodljivcev. Posebej pozorni bodimo na kaparje in volnate uši, ki se pogosto skrivajo na spodnji strani listov, ob listnih pecljih ali na mladih poganjkih.
Če kupujemo mlado drevesce, je priporočljivo, da ima jasno oblikovano osnovno steblo in zdravo ogrodje vej. Rastline, ki so že ob nakupu zelo nizke, pregoste ali slabo oblikovane, je pozneje težje vzdrževati. Pomembno je tudi, da preverimo, ali je rastlina stabilna v loncu in ali korenine niso že povsem prerasle posode.
Večina citrusov v prodaji je cepljenih, zato lahko prve cvetove in plodove pričakujemo precej hitreje kot pri rastlinah, vzgojenih iz pešk. Vzgoja iz semena je sicer zanimiva, vendar zahteva veliko potrpežljivosti, saj lahko rastlina več let ne cveti in ne rodi. V vrtnarijah najpogosteje najdemo limonovce, mandarinovce, kumkvate in druge citruse, pogosto vzgojene v italijanskih drevesnicah.
Poleti jih ne postavimo kar takoj na najmočnejše sonce
Citrusi ljubijo svetlobo, vendar to ne pomeni, da jim nenadna selitev iz notranjega prostora ali rastlinjaka naravnost na žgoče sonce koristi. Če je rastlina del leta preživela v svetlem notranjem prostoru, jo moramo na zunanje razmere privajati postopoma. Prve dni naj stoji na svetlem, a rahlo zasenčenem mestu, kjer je zaščitena pred najmočnejšim opoldanskim soncem in vetrom.
Šele ko se navadi na zunanje razmere, jo prestavimo na bolj sončno lego. Najbolj ji ustreza zavetno, toplo in svetlo mesto, kjer ima veliko svetlobe, vendar ni ves dan izpostavljena žgoči pripeki. Mladi listi, cvetovi in majhni plodovi so posebno občutljivi, zato lahko prehiter prehod na močno sonce povzroči ožige, odpadanje popkov ali zastoj v rasti.
V posodah so citrusi bolj odvisni od nas
Citrusi v naravi rastejo v toplih krajih, a to ne pomeni, da lahko v loncu brez težav prenašajo sušo. Posoda se poleti hitro segreje, substrat se izsušuje hitreje kot vrtna tla, koreninski prostor pa je omejen. Prav zato je zalivanje ena najpomembnejših nalog pri poletni negi citrusov.
Zalivamo temeljito, vendar ne vsak dan po malem. Če vsak dan navlažimo le zgornjo plast substrata, spodnji del koreninske grude ostane suh, rastlina pa kljub rednemu zalivanju trpi pomanjkanje vode. Bolje je zaliti tako, da se substrat dobro navlaži, nato pa počakati, da se zgornja plast nekoliko osuši.
Pomanjkanje vode se pogosto pokaže z grbančenjem mladih listov, odpadanjem cvetnih popkov ali zastojem v rasti. Preveč vode pa je lahko še nevarnejše, saj citrusi ne prenašajo zastajanja vode ob koreninah. Če so korenine predolgo v mokrem substratu, začnejo propadati, rastlina pa lahko rumeni in odmetava liste. Prav zato mora imeti lonec dobro odtokno odprtino, voda pa po zalivanju ne sme dolgo stati v podstavku.
Najboljša je deževnica
Za zalivanje citrusov je najprimernejša deževnica. Voda iz vodovoda je lahko trda, pogosto vsebuje veliko apnenca, ta pa citrusom dolgoročno ne ustreza najbolje. Pri občutljivejših rastlinah se lahko posledice pokažejo v slabši dostopnosti nekaterih hranil, predvsem železa, kar opazimo kot rumenenje listov z izraziteje zelenimi žilami.
Če deževnice nimamo, si lahko pomagamo tako, da vodo iz pipe pustimo stati vsaj nekaj ur, še bolje čez noč. Pomembno pa je, da rastline ne zalivamo z ledeno mrzlo vodo, zlasti ne v vročem dnevu, ko je substrat močno ogret.
Poleti potrebujejo tudi hranila
Citrusi v posodah so povsem odvisni od hranil, ki jih imajo na voljo v substratu in jih dodajamo z gnojenjem. Ker zalivanje hranila postopoma izpira, jih moramo v rastni sezoni redno dognojevati. Najprimernejša so specialna gnojila za citruse, ki poleg osnovnih hranil vsebujejo tudi pomembne mikroelemente, kot so železo, bor, baker, cink, mangan in magnezij.
Pomanjkanje hranil se pogosto pokaže na listih. Ti lahko bledijo, rumenijo, rast se upočasni, cvetenje je slabše, plodovi pa se razvijajo počasneje. Pri citrusih je posebno pogosto pomanjkanje železa, zlasti kadar rastejo v neustreznem substratu ali jih zalivamo s pretrdo vodo.
Dognojujemo v skladu z navodili na izbranem pripravku, pri tem pa ne pretiravamo. Preveč gnojila lahko poškoduje korenine in povzroči še več težav kot rahlo pomanjkanje hranil. Rastlino vedno gnojimo po zalivanju oziroma v vlažen substrat, nikoli v popolnoma suho prst.
Pravi substrat je osnova dobrega uspevanja
Kupljeni citrusi pogosto rastejo v lahkih šotnih mešanicah, ki so primerne za vzgojo in transport, dolgoročno pa niso vedno najboljša izbira. Citrusi bolje uspevajo v nekoliko težjem, zračnem in stabilnem substratu, ki dobro zadržuje hranila, hkrati pa ne ostaja razmočen.
Najbolje je uporabiti kakovosten substrat za citruse ali mešanico z več mineralnega oziroma ilovnatega dela, ki ji lahko dodamo material za boljšo zračnost in odcednost. Pomembno je, da substrat ni zbit, saj korenine potrebujejo tudi zrak. Če voda po zalivanju predolgo stoji v loncu ali substrat ostane moker več dni, je mešanica najverjetneje pretežka ali pa je posoda neustrezna.
Citrusi najbolje uspevajo v rahlo kislem do nevtralnem območju, približno pri pH med 6 in 7. Če se pH preveč dvigne, lahko rastlina težje sprejema nekatera hranila, kar se hitro pokaže na listih.
Pri presajanju ne pretiravajmo z velikostjo lonca
Ena pogostih napak pri citrusih je presajanje v prevelik lonec. Zdi se logično, da bo imela rastlina v večji posodi več prostora in bo zato bolje rasla, vendar citrusi tega ne marajo vedno. V prevelikem loncu se substrat počasneje suši, korenine pa lahko začnejo propadati, še preden rastlina zapolni nov prostor.
Če je presajanje potrebno, izberemo le nekoliko večjo posodo od prejšnje. V celinski Sloveniji, kjer citrusi del leta preživijo v notranjih prostorih ali na prezimovanju, rastejo razmeroma počasi, zato jih ni treba pogosto presajati. Pri večjih rastlinah lahko na dve do tri leta zamenjamo le zgornjo plast substrata in dodamo svežo mešanico.
Na Primorskem, Goriškem in v drugih toplejših legah lahko citrusi ob dobri oskrbi rastejo močneje, zato bodo sčasoma potrebovali večjo posodo. Tudi tam pa velja, da mora biti lonec stabilen, odceden in dovolj težak, da rastline ne prevrača veter.
Škarij skoraj ne potrebujemo
Citrusi ne potrebujejo obrezovanja, kot ga poznamo pri jablanah, hruškah ali drugih sadnih vrstah. Obrezujemo jih predvsem zato, da ohranimo lepo, zračno in dovolj močno obliko. Ker so plodovi razmeroma težki, mora imeti rastlina dobro ogrodje vej, ki jih lahko nosi.
Odstranjujemo suhe, poškodovane, pregoste ali navznoter rastoče poganjke. Prav tako čim prej odstranimo divjake, ki poženejo iz podlage pod cepljenim mestom. Ti poganjki rastlini jemljejo moč in pogosto rastejo precej bujneje kot žlahtni del rastline.
Močno obrezovanje ni priporočljivo, razen kadar moramo pomladiti poškodovano ali zanemarjeno rastlino. Pri lepo rastočem citrusnem drevescu je dovolj, da ga občasno nekoliko oblikujemo in poskrbimo, da krošnja ni pregosta.
V toplih legah lahko poskusimo tudi na prostem
Ljubitelji citrusov na Primorskem, Goriškem in drugih toplejših območjih lahko v zavetnih legah poskusijo z gojenjem nekaterih citrusov na prostem. Najprimernejši so odpornejši mandarinovci, ponekod tudi limonovci, izjemoma pa lahko dobro zaščiteno lego prenese tudi kumkvat.
Pri tem je odločilna mikrolokacija. Rastlina naj bo posajena ali postavljena ob toplo steno, na sončno in pred vetrom zaščiteno mesto, kjer ni zastajanja hladnega zraka. V hladnejših obdobjih jo je treba zaščititi, saj večina citrusov ne prenaša dolgotrajnih temperatur pod lediščem.
V večjem delu Slovenije pa so citrusi varnejši v posodah, saj jih lahko jeseni pravočasno premaknemo v primeren prostor za prezimovanje.
Na prezimovanje mislimo že poleti
Čeprav je članek namenjen poletni negi, pri citrusih že zdaj mislimo tudi na zimo. Rastlina, ki je poleti pravilno zalivana, dognojena in zdrava, bo veliko lažje prestala selitev v notranji prostor. Težave pri prezimovanju se namreč pogosto začnejo že mesece prej, ko rastlina zaradi nepravilne oskrbe oslabi.
Za prezimovanje je najprimernejši svetel, hladen prostor, kjer temperatura večinoma ostaja med približno 5 in 12 °C, pri občutljivejših vrstah nekoliko višje. V pretoplih, temnih in suhih prostorih citrusi pogosto odmetavajo liste, napadejo jih škodljivci, rastlina pa do pomladi močno oslabi.
Poletna nega zato ni le skrb za lep videz v sezoni, temveč priprava na celoletno uspevanje.
Kumkvat je majhen, a zelo hvaležen citrus
Med citrusi je za domače gojenje posebej zanimiv kumkvat. Rastlina pogosto bogato obrodi, plodovi pa so majhni, dekorativni in zelo aromatični. Sveži so precej izrazitega, kislo-grenkega okusa, zato jih marsikdo raje uporabi predelane. Odlični so kandirani, v marmeladah, sladicah ali kot dišeč dodatek zimskim jedem.
Ker kumkvat ostane razmeroma kompakten, je primeren tudi za gojenje v posodi na terasi ali balkonu. Ob dobri oskrbi je lahko zelo lep okrasni in uporabni citrus.
Največ uspeha imajo tisti, ki rastlino opazujejo
Pri citrusih ni enega samega pravila, ki bi veljalo za vse rastline in vse vrtove. Na uspevanje vplivajo vrsta citrusa, velikost lonca, kakovost substrata, voda, lega, veter, sonce, način prezimovanja in celo mikrolokacija našega doma. Zato se največ naučimo z opazovanjem.
Če se listi gubajo, rastlina verjetno trpi sušo. Če rumenijo in odpadajo, je lahko težava v preveč vode, pomanjkanju hranil, trdi vodi ali neustreznem substratu. Če cvetni popki odpadajo, je lahko rastlina doživela stres, temperaturno nihanje, pomanjkanje vode ali prehiter prehod na močno sonce.
Ko enkrat razumemo te znake, citrusi niso več muhasti. Postanejo rastline, ki nam zelo jasno pokažejo, kaj potrebujejo. In ko jim to omogočimo, nas nagradijo z zdravimi listi, dišečimi cvetovi in tistim posebnim občutkom, da smo si košček Sredozemlja res prinesli domov.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
