Drevo bujno raste, plodov pa skoraj ni – kaj narediti?
Spomladanska rez pogosto razkrije drevesa, ki bujno rastejo, rodijo pa slabo. Preverimo, zakaj pride do tega in kako ponovno spodbuditi rodnost.
Spomladi, ko obrezujemo sadno drevje, marsikateri vrtičkar opazi zanimiv pojav: drevo vsako leto razvija dolge, močne poganjke in bujno listje, a poleti je bilo plodov vseeno zelo malo ali pa jih sploh ni bilo. Na prvi pogled je drevo videti zdravo in vitalno, vendar večino energije vlaga v rast, ne pa v rodnost. Takšno neravnotežje med vegetativno rastjo in rodnostjo je dokaj pogost pojav, predvsem pri jablanah in slivah, nekoliko redkeje pa pri hruškah.
Da bi drevo ponovno začelo redno roditi, moramo najprej ugotoviti, zakaj se je ravnotežje porušilo.
Najprej preverimo opraševanje
Pri slabi rodnosti je smiselno najprej preveriti, ali ima drevo sploh ustrezne pogoje za oploditev. Veliko sadnih sort je namreč samoneoplodnih oziroma avtosterilnih, kar pomeni, da potrebujejo cvetni prah druge sorte, ki cveti v istem času.
Če v bližini ni primernega opraševalca, cvetovi sicer lahko obilno odpirajo, vendar plodovi ne nastanejo. Težavo lahko rešimo tako, da v bližino posadimo drugo sorto ali pa na posamezne veje obstoječega drevesa precepimo ustrezno opraševalno sorto. To je pogosto dobra rešitev, kadar za novo drevo na vrtu ni več prostora.
PREBERITE TUDI:
Pretirano bujna rast
Če je opraševanje urejeno, je najpogostejši vzrok slabe rodnosti pretirano bujna rast. Do nje najpogosteje pride pri drevesih, ki rastejo na zelo rodovitnih tleh z dovolj vlage ali pa so bila preveč gnojena z dušikovimi gnojili.
Takšna drevesa razvijajo dolge enoletne poganjke, ki porabljajo veliko energije za rast, vendar ne tvorijo rodnih brstov. Močna zimska rez lahko težavo še poveča, saj drevo na radikalen poseg pogosto odgovori z novim valom bujnih poganjkov.
Zato je pri takih drevesih smiselno popolnoma opustiti gnojenje z dušikom in rez izvajati premišljeno, z namenom izboljšanja osvetlitve krošnje.
Pregosta krošnja in premalo svetlobe
Drugi zelo pogost razlog za slabo rodnost je pregosta krošnja. Če v notranjost krošnje pride premalo svetlobe, se rodni brsti ne morejo pravilno razvijati.
Listi sicer rastejo, vendar fotosinteza v senčnih delih krošnje ni dovolj učinkovita, da bi se v brstih oblikovali cvetni zametki. Posledica je veliko listne mase, rodnost pa ostaja skromna.
Zato je prvi korak pri takem drevesu temeljito redčenje krošnje. Pred začetkom vegetacije, to je navadno marca, izrežemo predvsem pregoste in preštevilne veje ter močne navpične poganjke, tako imenovane bohotivke. Pri zapuščenih drevesih so veje pogosto že precej odebeljene, zato je pri tem delu pogosto potrebna tudi žaga.
Katere poganjke pustimo
Ko krošnjo razredčimo, pustimo predvsem položnejše in zmerno bujne mladike. Prav na takih poganjkih se najpogosteje razvijejo rodni brsti za naslednjo sezono.
Z odstranjevanjem pregostih vej izboljšamo osvetlitev celotne krošnje, kar je eden ključnih pogojev za nastanek rodnega lesa. Drevo tako postopoma začne več energije usmerjati v tvorbo cvetnih brstov.
Pomaga tudi poletna rez
Pri zelo bujnih drevesih je koristna tudi poletna rez. Izvajamo jo konec junija ali v prvi polovici julija, ko odstranimo najmočnejše poganjke in nove bohotivke.
S tem izboljšamo osvetlitev krošnje in zmanjšamo pretirano vegetativno rast, hkrati pa spodbudimo nastanek rodnih brstov za naslednje leto.
Potrebno je nekaj potrpežljivosti
Če drevo več let zapored raste zelo bujno, plodov pa je malo, je skoraj vedno vzrok v porušenem ravnotežju med rastjo in rodnostjo. S premišljenim redčenjem krošnje spomladi, omejitvijo gnojenja z dušikom in po potrebi tudi s poletno rezjo lahko to ravnotežje postopoma ponovno vzpostavimo.
Pri zapuščenih drevesih običajno traja dve do tri sezone, da se krošnja umiri in drevo začne ponovno bolj redno roditi. Ko se ravnotežje enkrat vzpostavi, pa nadaljujemo z običajno, zmerno rezjo, ki ohranja dobro osvetljeno in uravnoteženo krošnjo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.