Pomladna zaščita sadnega drevja odloča o pridelku
Spomladi se začnejo najpomembnejše okužbe sadnega drevja. Pravočasna zaščita je ključ do zdrave rasti in dobrega pridelka.
Zgodnja pomlad je trenutek, ko se v sadovnjaku začne odločati, kakšna bo sezona. Brsti se napenjajo, prvi listi se razpirajo, z njimi pa se aktivirajo tudi najpogostejše bolezni, ki lahko že v začetku močno oslabijo drevesa in pridelek.
Prav v tem obdobju je zaščita najbolj učinkovita. Kasneje, ko so simptomi že vidni, smo v večini primerov že prepozni.
Kdaj in zakaj sploh škropimo
Pri različnih sadnih vrstah se bolezni pojavijo ob različnih pogojih, zato je ključno razumeti njihov razvoj.
PREBERITE TUDI:
Pri jablanah in hruškah največ težav povzročata škrlup in pepelovka. Okužba se zgodi, ko dež iz odpadlega listja sprosti spore, te pa se s pomočjo vetra prenesejo na mlade liste. Za kalitev potrebujejo vlago, zato so deževna obdobja najbolj kritična.
Breskve so še bolj občutljive. Za kodravost je treba ukrepati zelo zgodaj, še preden se brsti odprejo. Ko opazimo zvite liste, je bolezen že razvita in je ne moremo več ustaviti.
Podobno velja za luknjičavost pri koščičarjih in monilijo, ki se razvije predvsem v vlažnem vremenu.
Pravočasnost je pomembnejša od vsega
Pri zaščiti sadnega drevja ne gre toliko za količino škropljenja kot za pravi trenutek.
Pri jablanah in hruškah je ključna zaščita tik pred dežjem ali takoj po njem, saj takrat preprečimo, da bi spore sploh okužile liste. Če dež oblogo spere, je škropljenje treba ponoviti.
Spomladi govorimo o tako imenovani primarni okužbi, ko se bolezen prvič razširi na večje razdalje. Poleti pa se okužbe večinoma širijo lokalno, znotraj že prizadetih dreves.
Žvepleno-apnena brozga – naravna zaščita, ki jo vrtnarji znova odkrivajo
Žvepleno-apnena brozga, pogosto imenovana kar ŽAB, je eno najstarejših naravnih sredstev za zaščito rastlin. Uporabljajo jo tudi ekološki in biodinamični sadjarji. Deluje preventivno, kar pomeni, da rastline zaščiti pred okužbo, ne pa da zdravi že nastale bolezni.
Njena prednost je, da je naravna in učinkovita proti številnim glivičnim boleznim, kot so škrlup, oidij in sajavost plodov, delno pa tudi proti moniliji. Hkrati žveplo deluje tudi kot blag stimulator vitalnosti rastlin. Treba pa je vedeti, da proti nekaterim boleznim, kot sta kodravost breskev ali luknjičavost, ni učinkovita. Tam ostaja ključna uporaba bakrovih pripravkov.
Kdaj začeti in kdaj prenehati
S škropljenjem z ŽAB začnemo spomladi, ko se brsti napnejo in se pod njimi pokaže svetel obroček, vendar le, če je napovedan dež. Če je vreme suho, škropljenje ni potrebno.
Zelo pomembno je, da s škropljenjem prekinemo v času cvetenja. V tej fazi lahko pripravki poškodujejo cvetove in vplivajo na oplodnjo. Nadaljujemo šele, ko prvi cvetovi odpadejo.
Po cvetenju škropimo z nižjimi koncentracijami, praviloma zvečer, ko temperature padejo. Če pade večja količina dežja, je treba zaščitni sloj obnoviti.
Kolikokrat škropiti
Število škropljenj je odvisno predvsem od vremena. V deževnih pomladih jih je lahko precej več, v sušnih letih bistveno manj. Pomembno pravilo ostaja enako: raje večkrat v pravem trenutku kot enkrat prepozno.
ŽAB lahko izmenjujemo tudi s pripravki na osnovi sode bikarbone (vitisan), ki prav tako delujejo preventivno in pomagajo zmanjševati pritisk bolezni.
Pogoji, ki jih ne smemo spregledati
Pri uporabi ŽAB moramo biti pozorni tudi na temperaturo. Škropljenje ni primerno pri temperaturah nad 16 °C, saj lahko pride do poškodb listov. Prav tako ne škropimo, ko je temperatura pod ničlo. Z višanjem temperatur tudi nekoliko znižamo koncentracijo pripravka, da zmanjšamo tveganje za ožige.
Zakaj je zgodnja zaščita tako pomembna
Največ okužb se zgodi prav na začetku sezone, ko so listi še mladi in občutljivi. Če rastlino takrat zaščitimo, smo naredili največ, kar lahko za zdravje dreves in kakovost pridelka.
Kasnejši ukrepi so pogosto le še gašenje posledic. Zato velja, da spomladi ne čakamo na težave, ampak jih preprečimo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je izkušeni biodinamični sadjar, ki se navdušuje nad predelavo sadja na tradicionalni način in ki svoje znanje dobrosrčno deli tudi na številnih delavnicah. Slavko je neizčrpen vir znanja, ki ga dobrosrčno rad deli z drugimi. Opus svojih izkušenj v biodinamičnem sadovnjaku je zapisal tudi v knjigo BIODINAMIČNO PERMAKULTURNO SADJARSTVO (BREZ KEMIJE), ki bo v tiskani verziji izšla v kratkem. Ker bo knjiga izšla v omejenem številu izvodov g. Slavko že zbira prednaročila na tel. št. 041 320 186. Na isti številki lahko naročite tudi odličen jabolčni sok v litrskih steklenicah.
