Kako pravilno obrezovati jablane, ko so v polni rodnosti
Zimska rez jablan v obdobju polne rodnosti je ključna za uravnoteženo rast, zdravo krošnjo in kakovosten pridelek. Poglejte, na kaj morate biti pri rezi najbolj pozorni.
Počasi se zima bliža koncu in skrajni čas je že skoraj, da jablane obrežemo in jih tudi z drugimi pomotehničnimi ukrepi pripravimo na novo sezono - seveda, če le želimo jeseni obirati kakovostna jabolka. Zato si poglejmo nekaj posebnosti rezi jablan v obdobju polne rodnosti.
Kdaj obrezujemo?
Redno vzdrževane jablane lahko obrezujemo že od odpadanja listja jeseni pa vse do začetka brstenja spomladi. Prej seveda začnemo tisti, ki imamo na skrbi veliko dreves, tisti, ki imate na domačem vrtu le nekaj posameznih in jih obrezujete sami, pa lahko delo še malce odložite.
Zamudniki, ki boste obrezovali po začetku brstenja, boste z rezjo odstranili tudi dobršen del rezervne hrane prejšnje sezone, ki je v mirovanju sicer skladiščena v koreninskem sistemu, deblu in debelih primarnih vejah, z brstenjem pa se pospešeno premešča v krošnjo, v tanjše vejice in brste. Od te hrane so odvisni vsi fiziološki procesi v tem letu do konca junija: od zaključka diferenciacije cvetnih brstov, makro- in mikrosporogeneze, cvetenja do oplodnje. Zato jo je treba »šparati«! A kljub temu velja, da je bolje obrezati pozno kot pa sploh ne!
Zimski mraz obrezancem ne more škoditi, saj redno vzdrževanim drevesom izrezujemo le veje majhnega premera, zato je izpostavljenost ran zimskemu mrazu zanemarljiva. Rez mladih jablan pred vstopom v polno rodnost in tistih, ko so bile posajene lani jeseni, pa vendarle nekoliko odložimo do konca februarja ali začetka marca. Vsekakor jih je pametno obrezati, preden vzbrstijo.
Podobno kot za jablanovo mladino velja tudi za staro drevje, namenjeno pomladitvi ali obnovi krošnje zaradi zanemarjenosti ali dolgoletne napačne rezi. Z rekonstrukcijsko rezjo bomo odstranili tudi debelejše veje in povzročili drevju rane večjega premera (a ne večjih od 10 cm!) in bi zato lahko prišlo tudi do pozebe globlje v tkivo.
Se pa občutljivost precej zmanjša, če večje rane takoj po rezi poškropimo z 10-odstotno raztopino mikrobiološkega sredstva na podlagi koristnih mikroorganizmov EM Terra Active Mikrobi, za nameček poleg številnih drugih biološko aktivnih snovi tvorijo tudi rastne hormone: citokinine, gibereline in avksine, zato celitveno tkivo, kalus, rane hitreje preraste. Zaradi antagonizma pa so rane zaščitene tudi pred vdorom patogenih gliv in bakterij, ki bi lahko ogrozile zdravje drevja.
Jablane lahko razvrstimo v štiri skupine
Danes poznamo prek 10 tisoč sort jablan, med katerimi so manjše ali večje razlike v načinu rasti in rodnosti. Po francoskih virih (J. M. Lespinasse) lahko na ta način vse sorte jablan razvrstimo v štiri skupine.
I. skupina
Tipična predstavnica je sorta Starkrimson. Kratek, stalen rodni les, brstiče (3 do 5 cm dolgi enoletni poganjki) oblikujejo na dveletnih in starejših vejah, brez brstik (5 do 15 cm dolg enoletni poganjek z rodnim terminalnim brstom) in brez rodnih šib (15 do 50 cm dolg enoletni poganjek z rodnim terminalnim ali vršnim brstom, ob dobri osvetlitvi in prehrani so lahko rodni tudi stranski brsti vzdolž šibe). Krošnje so redke, slabo razvejane, rodnost se ne premešča proti obrobju krošnje.
II. skupina
Sem uvrščamo sorte skupine renet in njim podobne. Brstiči so večinoma na vejah, ki so stare od dve do štiri leta. Brstike, zlasti pa še rodne šibe, se razvijejo le redko. Rodnost se le počasi premešča proti vejnim vrhovom, na obrasti, stari dve do pet let, a ne vpliva na kakovost primarnih vej.
III. skupina
Predstavnik je sorta Golden Delicious, zlati deliše, njeni križanci in njim, po rasti podobne sorte. Oblikuje brstiče na mladih vejah, starih eno do tri leta, pogosto pa tudi brstike in rodne šibe. Razvejanost je močnejša kot v prvih dveh skupinah, območja rodnosti pa se hitro premeščajo na obod krošnje, v vrhove, kar oslabi skeletne ali primarne veje. Najbolj kakovostne plodove rodijo na dve- do triletnih vejah, ki jih je treba z rezjo stalno obnavljati, tj. zamenjevati z mlajšimi.
IV. skupina
Granny Smith (zeleno jabolko) in njemu po rasti podobne sorte. Mlad les, star leto in dve, na vrhovih nosi brstiče in brstike, potem ko se zaradi teže plodov povijejo navzdol. Razvejitev je redka in večinoma izrašča na gornji tretjini precej pokončnih ogrodnih vej. Nova rast bujnih mladik pogosto odžene na vrhu lokov upognjenih voditeljic. Območje rodnosti se zato zelo hitro premešča na obrobje krošnje, nižje v notranjosti pa celo mlajše veje ostajajo gole, saj speči brsti zaradi močne apikalne dominance težko odženejo.
Razvoj rodnega lesa pri jablani
Razvoj novega rodnega lesa pri jablani traja tri leta: prvo leto iz vegetativnega brsta odžene mladika, drugo leto se na njej razvijejo kratki poganjki, s kratkimi internodiji in veliko listi v obliki rozet. Zaradi velike listne površine in zgodaj v sezoni zaključene rasti je njihova poraba hrane za lastni razvoj razmeroma skromna, zato je na voljo dovolj časa in energije za kopičenje rezervne hrane v vršne popke.
Če so dobro osvetljeni, v njih začne pravočasno teči proces diferenciacije cvetnih brstov, ki traja vse do začetke naslednje vegetacije, do cvetenja. Če je osvetlitev slaba ali pa je rastlina slabo prehranjena, brsti ostanejo vegetativni ali pa se rodni brsti nepopolno razvijejo in jajčne celice niso sposobne oploditve.
Začetni vegetativni brst, iz katerega zraste bodoča rodna vejica, je lahko na kratkem enoletnem poganjku ali pa na daljši mladiki. Zato iz praktičnih razlogov vse sorte jablan uvrstimo v dve skupini: sorte, ki razvijejo cvetove iz poganjkov na starejšem kratkem lesu, npr. kanadska reneta, rdeči boskoop, šampanjska reneta, zlata parmena in spur selekcije, brstikarji nekaterih sort … in sorte, ki tvorijo cvetove večinoma na dolgih mladikah (poganjki prejšnjega leta), npr. James Grieve, rdeči deliše in njegovi mutanti (z izjemo spur selekcij), Cox Orange, Melrose, jonatan, Idared, zlati deliše (z izjemo spur selekcij), Jonagold, Granny Smith …
Sorte prve skupine redko oblikujejo cvetne popke na vrhu daljših mladik, nekatere sorte druge skupine pa poleg brstičev lahko tvorijo tudi več brstik in rodnih šib s terminalnim rodnim brstom. Značilna je taka rast za zlati deliše, pa tudi za Rombjuti in Granny Smith, pri katerih so rodni brsti tudi na koncu mladik, zato plodovi lahko visijo v grozdih.
Vedeti je treba, da so vsi rodni brsti pri jablanah mešani. Lahko torej cvetijo, razvijejo listje, pa tudi vegetativni poganjek. Produktivnost in kakovost plodov s starostjo rodnih vej premo sorazmerno upada. Najbolj kakovostni plodovi so na dvoletnih rodnih vejah, saj so na njih tudi cvetni brsti najbolj razviti.
Rez različno starih rodnih vej
1- mlada dveletna rodna veja;
2- triletna močna rodna veja;
3- stara rodna veja. Izrežemo jo pri osnovi ali pa skrajšamo s povratno rezjo do starega lesa.
Pomen rezi
Z rezjo uskladimo razmerje med rastjo in rodnostjo in ustvarimo razmere za optimalni razvoj kvalitetnega rodnega brstja. Kar pomeni zagotavljanje časovno omejene vegetativne rasti (do konca junija), dobre osvetlitve po globini celotne krošnje, kar sta predpogoja za pozitivni energetski izplen v obdobju akumulacije asimilatov, od julija pa vse do odpadanja listja.
Vegetativno rast lahko omejimo z ustreznim rodnim oveskom in puščanjem tolikšnega števila točk vegetativne rasti, da so v skladu z vegetativnim potencialom drevesa. Osvetlitev krošnje izboljšamo z razbremenitvijo vejnih vrhov in redčenjem rodne obrasti v krošnji. S tem so izpolnjeni osnovni pogoji za maksimalno kopičenje rezervnih asimilatov in kakovostno diferenciacijo rodnih brstov.
Poleg mladik, ki služijo obnovi rodnega lesa, imamo v krošnjah jablan opraviti še z eno vrsto enoletnih poganjkov. To so bohotivke ali vodeni poganjki, nekateri jih imenujejo kar roparji. Največkrat izraščajo iz spečih brstov na skeletnem in polskeletnem lesu. Ker bujno in dolgo v poletje intenzivno rastejo, so slabo preskrbljene z asimilati in včasih niti ne olesenijo popolnoma do konca rastne sezone. Bohotivke torej nimajo nikakršnega pomena za pridelavo plodov, zato jih izrezujemo do osnove. Prav tako do osnove izrežemo v glavnem vse močne mladike na vrhovih vej, saj so zaradi apikalne dominance po rasti in moči precej podobni bohotivkam. S tem izboljšamo osvetlitev krošnje in preusmerimo tok hranil k nižjim vejam.
Vzdrževanje vitalnega kratkega rodnega lesa pri jablanah
1- pomladimo izrojene rodne veje s povratno rezjo do starega lesa;
2- razvijejo se nove, zmerno bujne mladike;
3- na novih mladikah se znova tvorijo mlade krajše rodne vejice, ki rodijo kvalitetne plodove.
Mladike, zmerno močne, položnejše rasti, so najboljši material za tvorbo novega rodnega lesa, zato jih z rezjo le preredčimo, t. j. pregoste izrežemo do osnove, preostalih pa nikakor ne krajšamo. Tako vsako leto pridobimo ustrezno število novih rodnih vej, ki zamenjajo stare, izrojene. Stare seveda pohrustajo škarje ali žaga. Izrežemo jih lahko do osnove ali pa na krajši ali daljši ventil ali čep, da odžene nove mladike (t. i. Dutch Cut).
Če se nam primeri, da se v krošnji razvije preveč rodnih vej in bi bil ovesek plodov prevelik, da bi jih drevo lahko prehranilo, potem preredčimo tudi te z izrezovanjem do osnove ali z močnejšim krajšanjem na le nekaj rodnih brstov, da bi s tem spet spodbudili novo vegetativno rast, saj jo prevelika rodnost sicer lahko popolnoma ustavi.
Pri sortah, ki rodijo le na brstičih na starejšem lesu, je kratki rodni les skoraj nemogoče redčiti. Da omogočimo redno pomlajevanje rodnega lesa in preprečimo alternativno, izmenično rodnost, moramo močneje odvajati oz. krajšati vrhove vej vseh kategorij in dosledno do osnove izrezovati bujne mladike, ki zrastejo na njih. Tako preusmerimo tok vode in hranil v nižje točke rasti, kar pripomore, da je kratka rodna obrast na skeletu v dobri, vitalni formi.
Ker se kratki rodni les ali brstiči pri teh sortah razvijejo na starih brstičih, sčasoma nastane t. i. zverižen rodni les s številnimi brazgotinastimi zarastlinami zaradi plodov v prejšnjih letih. Pretok hranil in vode je v takih strukturah moten, zato so novi rodni brsti vse manjši in slabše razviti, kakovost plodov pa je slaba. Zverižen rodni les zato preredčimo in izrezujemo in tako zmanjšamo število točk vegetativne rasti, preostale so zato deležne več dobrot in lahko odženejo nove, kakovostne brstiče.
Pri nekaterih sortah jablan moramo, da preprečimo veliko in neracionalno potrošnjo rezervnih organskih snovi zgodaj spomladi, poleg razbremenjevanja vrhov izrezovati tudi množico tankih, slabotnih enoletnih in starejših visečih vejic, ki bi hitro preveč zgostile krošnjo v škodo kakovostnemu rodnemu lesu in kakovosti plodov. Taka sorta je npr. jonatan. Da je krošnja dobro osvetljena, je še posebno pomembno pri sortah z rdečimi plodovi, saj zasenčeni ostajajo brez barve in so slabe kakovosti.
Intenzivnost rezi
Normalno vegetativno in generativno aktivna so tista drevesa, ki premorejo v krošnji povprečen prirast mladik v dolžini 25 do 50 cm in hkrati dovolj rodnih vej. Če je prirast mladja daljši od 50 cm in je številčno večji, rodnega lesa pa je malo, puščamo v krošnji ves rodni les, mladike pa preredčimo tako, da izrežemo do osnove le najbolj bujne, največ prav z vejnih vrhov.
V obratnem primeru, ko prirast upade pod 25 cm dolžine, rodnega lesa pa je veliko, grozi, da bo drevo vegetativno oslabelo in zapadlo v izmenično, alternativno rodnost, intenzivno preredčimo rodni les z izrezovanjem do osnove in s krajšanjem, enoletni prirast pa v glavnem puščamo.
Idealno bi bilo, da bi v krošnji imeli enako število rodnih vej in mladik za vzgojo novega rodnega lesa. No, to je v praksi težje doseči, a idealu se izkušeni lahko približajo.
Pri sortah z izrazito vršno rastjo moramo biti še posebno pozorni na tehniko »lahkih« vrhov, da bi omogočali krajšo obrast v nižjih delih krošnje. Najpogosteje take sorte ženejo veje pod ostrimi koti in jih redno odvajamo na nižje, bočne zunanje položnejše veje, da bi z bolj odprtimi vejnimi koti dosegli boljše obraščanje nižjih delov krošnje.
Ovesek s plodovi večinoma uravnavamo z rezjo, z redčenjem rodnih vej. Puščamo jih toliko, da so zagotovljene ustrezna preskrba plodov z vodo in hrano in njihova ustrezna velikost ter s tem kakovost. A vseeno se pri izrazito rodnih sortah zgodi, da je ovesek kljub temu prevelik in bi plodovi ostali drobni. V takih primerih moramo preredčiti še plodiče. Na plantažah to naredijo s kemičnimi preparati, na domačem vrtu pa bomo raje izbrbali ročno redčenje.
Kaj pa poletna rez?
Če je drevje dobro obrezano, poletna rez navadno ni potrebna. Le pri drevju, ki zelo bujno raste in prirast preveč zgosti krošnjo, je rez v času začete diferenciacije cvetnih brstov konec junija in v začetku julija, zelo koristna. V glavnem izrezujemo bohotivke in bujno rast na vejnih vrhovih, za katere je značilna globoko v poletje podaljšana rast. Praktično odstranimo vse nekoristne potrošnike vode in asimulatov, ki ne bojo služili za obnovo rodnega lesa ali prehrani plodov in ki bi ovirali proces fotosinteze zaradi premočnega zasenčenja krošnje.
S poletno rezjo lahko vplivamo tudi na velikost plodov in boljšo obarvanost rdečeplodnih sort, zmanjšamo pa neželeno preveliko bujnost rasti. Zato se je lotimo, kadarkoli se pokaže potreba.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
