Zelena streha: zakaj je pametno razmisliti o njej tudi pri svoji hiši
Zelene strehe niso le arhitekturna zanimivost. Izboljšujejo kakovost zraka, zmanjšujejo pregrevanje mest in pomagajo pri zadrževanju deževnice.
Podnebne spremembe so v zadnjih letih postale ena največjih okoljskih tem našega časa. Vse več držav zato išče rešitve, s katerimi bi zmanjšale vpliv urbanega okolja na naravo. Med zanimivejšimi in hkrati zelo učinkovitimi pristopi je ozelenjevanje streh stavb. Gre za rešitev, ki ima presenetljivo veliko prednosti – od izboljšanja kakovosti zraka in zmanjšanja pregrevanja mest do boljše energijske učinkovitosti stavb.
Čeprav se zelene strehe marsikomu zdijo sodobna arhitekturna moda, v resnici niso novost. Strehe z rastlinami so poznali že stari Rimljani, v severni Evropi pa so bile stoletja značilne tudi za tradicionalno gradnjo. Danes se ta ideja vrača v moderni, tehnološko izpopolnjeni obliki.
København kot zgled trajnostnega mesta
Danska velja za eno izmed držav, ki so okoljsko trajnost vzeli zelo resno. Njeno glavno mesto København si je zadalo ambiciozen cilj – postati prvo ogljično nevtralno glavno mesto na svetu.
PREBERITE TUDI:
Mesto že danes velja za zgled trajnostnega urbanega razvoja. Večina odpadkov se reciklira, več kot 60 odstotkov prebivalcev pa se na delo vozi s kolesom. Leta 2010 so sprejeli tudi zakon, ki določa, da morajo imeti vse večje novogradnje zelene strehe. Rezultat te politike je več kot 200.000 kvadratnih metrov strešnih vrtov po mestu.
Z ozelenjevanjem streh želijo izboljšati kakovost zraka, zmanjšati ogljični odtis ter ublažiti posledice urbanega segrevanja. Danski zgled je navdihnil tudi druge države, med njimi Francijo in Kanado, kjer podobne rešitve že spodbujajo z različnimi politikami in subvencijami.
Kako rastline na strehi vplivajo na kakovost zraka
Ena pomembnejših prednosti zelenih streh je njihov vpliv na kakovost zraka. Rastline namreč absorbirajo ogljikov dioksid in vežejo del prašnih delcev iz ozračja. S tem prispevajo k čiščenju zraka, kar je še posebej pomembno v mestih in v dolinah, kjer se onesnažen zrak zaradi reliefa pogosto zadržuje blizu tal.
V Sloveniji je ta problem dobro poznan. Zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp se predvsem pozimi onesnažen zrak v dolinah zadržuje dlje časa, zato lahko vsak dodaten vir zelenja prispeva k izboljšanju razmer.
Naravni energijski ščit za stavbe
Zelene strehe imajo še eno pomembno lastnost – delujejo kot naravni izolator. Pozimi pomagajo zmanjšati toplotne izgube, poleti pa preprečujejo pregrevanje stavbe.
Zaradi tega lahko zmanjšajo potrebo po ogrevanju in hlajenju prostorov. Posledica so nižji stroški energije in manjša poraba elektrike ali goriv. V urbanih okoljih imajo zelene strehe še dodatno vlogo, saj zmanjšujejo pregrevanje betonskih površin in ublažijo t. i. učinek mestnega toplotnega otoka.
Podoben pristop uporablja tudi Singapur, eno najbolj zelenih mest na svetu, kjer so z rastlinami ozelenili številne fasade in strehe. S tem uspešno znižujejo temperature med gostimi mestnimi nebotičniki.
Pomoč pri upravljanju deževnice
Pomembna prednost zelenih streh je tudi upravljanje padavinske vode. Poseben sloj substrata in rastlinja lahko zadrži velik del deževnice, ki bi sicer hitro odtekla v kanalizacijo.
Tako zelene strehe zmanjšujejo obremenitev kanalizacijskega sistema in pomagajo preprečevati poplave ob močnejših nalivih. Zadržano vodo lahko uporabimo tudi za zalivanje rastlin ali druge tehnične namene.
Daljša življenjska doba strehe
Poleg okoljskih koristi imajo zelene strehe tudi zelo praktično prednost – ščitijo strešno konstrukcijo pred vremenskimi vplivi. Rastlinska plast varuje hidroizolacijo pred sončnim sevanjem, temperaturnimi nihanji in mehanskimi poškodbami. Zaradi tega lahko strešna konstrukcija zdrži bistveno dlje kot pri klasični kritini.
Kaj pa Slovenija?
Tudi pri nas se zanimanje za zelene strehe počasi povečuje. V Ljubljani so denimo z rastlinami ozelenili nekatera avtobusna postajališča, kar je pokazalo, da lahko tudi manjše zelene površine v mestu izboljšajo mikroklimo.
Kljub temu so zelene strehe v Sloveniji še vedno precej redke. Pogosteje jih vidimo na vrtnih lopah, pasjih utah ali drugih manjših objektih kot pa na stanovanjskih hišah. Razlogi so različni – od višje začetne investicije do pomanjkanja informacij o možnostih izvedbe.
A zanimanje počasi narašča. Tudi država vse bolj prepoznava pomen takšnih rešitev, zato se pojavljajo pobude za spodbude in subvencije.
Zelene strehe tako niso le arhitekturna zanimivost, ampak ena od rešitev, ki lahko dolgoročno izboljšajo kakovost bivanja v mestih in hkrati prispevajo k varovanju okolja.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
