Voščeni cvet, ki se lepotiči sredi zime
Voščeni cvet (Chamelaucium uncinatum) je avstralska grmovnica z voskastimi cvetovi, ki cveti pozimi. Spoznajte njene zahteve in gojenje v posodi.
Na februarskem potepanju po italijanskih drevesnicah in vrtnih centrih je v oči padla nenavadna cvetoča lončnica – kompaktni grmički z ozkimi, iglicam podobnimi listi so bili prekriti s privlačnimi belimi cvetovi. Lahko bi rekli, da so cveteli še sredi zime, čeprav so sončni žarki in pisana paleta zgodnje spomladanskih cvetlic, kot so ciklame, anemone in primule, že obljubljali pomlad. Gre za rastlino, ki v evropskih vrtnih centrih cveti v času, ko cvetočih grmovnic skoraj ne srečamo.
Cvetoč, kompakten grmiček pritegne pogled marsikoga, saj gre pravzaprav za rastlinsko eksoto v evropskih vrtovih in domovih. Po izvoru je namreč iz daljne jugozahodne Avstralije, kjer je kot rod endemična. Rod Chamelaucium šteje okrog 20 različnih vrst, uvrščamo jih v družino mirtovk in imajo cvetove, podobne cvetovom čajevca (Leptospermum). Najpogosteje gojena vrsta iz tega rodu je Geraldtov voščeni cvet ali Chamelaucium uncinatum, ki ga gojimo predvsem zaradi privlačnih cvetov. Prav ta vrsta je tudi tista, ki jo najpogosteje srečamo v prodaji kot lončnico ali rezano cvetje.
PREBERITE TUDI:
Opis
Rastline iz rodu Chamelaucium so lesnate zimzelene grmovnice, visoke od 15 cm do treh metrov. Listi so majhni do srednje veliki in razporejeni nasprotno na steblih. Vsebujejo oljne žleze in so aromatični. Ko jih zdrobimo, pogosto oddajajo prijeten vonj. Cvetovi so beli ali rožnati, majhni, na otip voskasti, imajo pet cvetnih listov in deset prašnikov. Iz njih se razvijejo majhni otrdeli plodovi. Zaradi voskaste teksture cvetov rastlina deluje skoraj umetno, kar je eden od razlogov, da je v cvetličarstvu tako priljubljena.
Gojenje
V naravi so omejene na jugozahodno območje Zahodne Avstralije, vrste Chamelaucium pa najpogosteje rastejo v grmičastih skupnostih na peščeni podlagi ob obali ali v notranjosti ter na granitnih izboklinah. Nekatere rastejo v bolj polsušnih predelih. Gojene dobro uspevajo v mediteranskem podnebju oziroma tam, kjer je manj padavin in so tla dobro odcedna. Za naše razmere je pomembno vedeti, da voščeni cvet ni odporen proti zmrzali, zato ga lahko v celinskem delu gojimo le kot posodovko.
Najlepše uspevajo na sončnih mestih, tam tudi najbolj cvetijo in njihova izrazita aromatičnost pride do izraza. Na vlažnih legah so občutljive na okužbe s Phytophthoro. Za najbolj navdušene zbiratelje eksot je za začetek mogoče najbolj primerno gojenje v posodi, kjer lahko kontroliramo substrat, odcednost in odvečno vlago pa rešimo tako, da posodo z izbrano grmovnico postavimo pod streho. Tako jo lahko v hladnejših mesecih tudi umaknemo na svetlo, a zaščiteno mesto.
Zanimivosti
Rod je prvič opredelil francoski botanik Rene Louiche Desfontaines leta 1819. Izvor imena ni jasen, vendar so zaradi voskastega občutka cvetnih listov splošno znane kot voskovke ali voščeni cvetovi.
Hortikulturna industrija je poskrbela tudi za mnoge sorte. Cvetovi oziroma cvetoči poganjki se uporabljajo v cvetličarstvu, saj so cvetovi v vazi dolgo obstojni. Zaradi svoje kompaktnosti so priročen »polnilec« šopkov, kot sta pri nas na primer šlajer ali Gypsophila. Najbolj znana in najbolj razširjena vrsta je C. uncinatum, ki se pogosto goji v vrtovih po južni Avstraliji ter za industrijo rezanih cvetov v ZDA in Izraelu. Zaradi dolge obstojnosti cvetov in kompaktne rasti ostaja voščeni cvet ena najbolj cenjenih avstralskih rastlin v sodobnem cvetličarstvu.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer skrbi za organizacijo zabavnih in izobraževalnih dogodkov za ljubitelje rastlinskega sveta, hkrati pa skrbi tudi za predstavitev posebnih rastlinskih vrst iz široke botanične zbirke botaničnega vrta. Vabi vas, da Botanični vrt Univerze v Mariboru čim prej obiščete tudi sami. Za oglede je odprt vsak dan, od ponedeljka do nedelje med 9:00 in 10:00. Več informacij najdete na spletni strani http://botanicnivrt.um.si.
