Ste trajnice posadili šele maja? Tako jih rešimo pred vročino
Maja posajene trajnice vročina hitro prehiti. Preverite, kako jih pravilno zalivamo, zastiramo in negujemo, da se dobro vrastejo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pozna pomlad je za sajenje trajnic lahko precej nehvaležna. Rastline so sicer že v polni rasti, dnevi so dolgi, tla se hitro ogrevajo, hkrati pa se lahko sveže posajene sadike skoraj čez noč znajdejo v razmerah, ki so že bolj poletne kakor spomladanske. Če pride še obdobje brez dežja, se pokaže glavna težava poznih spomladanskih saditev: nadzemni del rastline že bujno raste, korenine pa še niso imele dovolj časa, da bi se razrasle v širino in globino.
Prav zato konec maja in v začetku junija ne šteje več samo to, da smo trajnice pravilno posadili. Pomembno je predvsem, kako jim pomagamo skozi prve tedne po sajenju, ko se morajo čim hitreje vrasli v novo rastišče.
Spomladi posajene trajnice potrebujejo več pozornosti
Ker še vedno mnogi sadijo samo spomladi, je marsikatera saditev opravljena z zamikom v pozno pomlad in s tem s kasnejšim začetkom vraščanja. Marsikdo sadi v premokro zemljo, kar negativno vpliva na strukturo tal in ima za posledico slabše ukoreninjanje in slabše uspevanje sadik.
Na splošno velja, da pri spomladanski saditvi napredek posajenega pričakujemo relativno hitro in ob relativno malo vzdrževanja. Ker pa je pomlad vedno krajša ali že skoraj izginjajoč letni čas, je posledično spomladanskih opravil v svežem nasadu trajnic relativno malo. V glavnem po potrebi odstranjujemo morebitne plevele in poskrbimo za zalivanje, če je potrebno.
PREBERITE TUDI:
Če so bile trajnice posajene dovolj zgodaj, se bodo do poletja in poletnih vročin praviloma že toliko vrasle, da si bodo, razen v izjemnih vročinah in sušah, do potrebne vode pomagale skoraj same. Če pa jih sadimo šele konec maja ali tik pred poletjem, moramo biti previdnejši. Takšne rastline so na videz lahko že lepe in močne, a v tleh še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema, da bi zdržale daljše suhe in vroče dni brez naše pomoči.
Vsekakor pa je tako ali drugačno varovanje nasadov pred pleveli stalnica. Tudi sprotno odstranjevanje rastlinskih delov, ki niso več lepi, ostaja pomembno, saj s tem nasad ohranjamo urejen, rastlinam pa omogočimo, da energijo usmerjajo v nadaljnjo rast.
Največja napaka je površinsko zalivanje
Pri pozno spomladi posajenih trajnicah je zalivanje odločilno, vendar ne v smislu vsakodnevnega škropljenja po površini. Sveže posajene sadike imajo v lončkih korenin le toliko, kolikor so bili veliki lončki, iz globljih plasti tal pa vode še ne morejo črpati. Zato moramo s skrbnim zalivanjem poskrbeti, da bodo čim hitreje razvile korenine v globino in širino.
Temeljito zalivanje ob sajenju gotovo zadostuje vsaj za nekaj dni. Potem pa bo tudi ob visokih temperaturah in pomanjkanju padavinske vode običajno dovolj, da zalivamo redkeje, vendar res temeljito. Bolje je enkrat na teden dobro namočiti tla kakor vsak dan dodajati malo vode samo po površini. Površinsko zalivanje spodbuja plitve korenine, rastline pa so potem še bolj občutljive na vročino.
To pomeni, da nam tudi pri poznih spomladanskih ali poletnih saditvah ni treba stalno dežurati ob gredicah. Pomembno pa je, da vode ne dodajamo mimogrede, ampak tako, da res pride do območja korenin.
Poletna sajenja niso nujno napačna
Ob upoštevanju pravila, da je za sajenje pripravljeno zemljo treba čim prej zasaditi, so poletna sajenja trajnic vredno bolj pogosta, še posebno kadar uspemo v tem času zaključiti gradbena dela in pripraviti tla za sajenje. Nesmiselno je namreč »gojiti« plevel in čakati na za sajenje trajnic ugodnejšo jesen ali še celo naslednjo pomlad. Poletno sajenje utrjenih sadik trpežnih trajnic namreč omogoči njihovo hitro vraščanje in razvoj ter posledično »prehitevanje časa«.
Sredi poletja posajene sadike lahko v dveh tednih zrastejo toliko, kot tiste jeseni sajene morda šele po petih mesecih, ali tiste, sajene spomladi, v dveh ali treh mesecih. Veliko poletne toplote ob dobri prsti in dovolj vlage povzroči »eksplozivno rast« asketsko vzgojenih in torej sestradanih sadik iz lončkov.
A prav zato je treba razumeti, da toplota sama ni dovolj. Če imajo rastline dobro pripravljeno zemljo in dovolj vlage, se lahko odlično vrastejo. Če pa jih prepustimo suhim, pregretim tlom, bo stres hitro prevelik.
Plevel v vročini raste skupaj s trajnicami
Ker ob dobri hrani, dovolj vode in toplote vse hitro raste, tudi pleveli, jih bomo morali imeti stalno pod kontrolo. Veliko dela namesto nas lahko opravijo nežne organske zastirke ali pogosto plitvo rahljanje zemlje, s katerim v poletni vročini elegantno uničujemo kaleče plevele.
Zastirka je pri pozno spomladi posajenih trajnicah še posebej koristna, ker pomaga zadrževati vlago v tleh in zmanjšuje pregrevanje površine. Pri tem pa ne sme biti predebela ali pritisnjena neposredno ob rastline. Okoli koreninskega vratu naj ostane nekaj zračnosti, da ne ustvarimo vlažnega, zadušljivega okolja.
Vsekakor drži, da je s pleveli malo dela, če ne dovolimo njihovega razraščanja, bog ne daj sejanja in razmnoževanja.
Stalna skrb za lep in urejen videz nasada
Za lep videz nasada trajnic je zelo pomembno sprotno odstranjevanje odmrlih in nelepih delov rastlin. Velikokrat pa lahko z odstranjevanjem odcvetelih cvetnih stebel tik nad zemljo spodbudimo obnovo listne mase, včasih celo novo cvetenje. Tipičen tak primer so ameriški slamniki, ki iz koreninskega vratu obnavljajo cvetna stebla vedno znova in znova.
Kadulje in mačjo meto prikrajšujemo le za dolžino odcvetelih cvetnih stebel, listno maso pa ohranjamo. Nekaterim trajnicam pri poletnem pojemanju cvetenja, recimo gauram, prikrajšamo cvetna stebla do polovice in s tem spodbudimo obnavljanje cvetenja vse do prvih mrazov.
Je pa pri tem delu treba poznati značilnosti in lastnosti posameznih trajnic in ne odstranjevati odmrlih delov tistih trajnic, ki ohranijo zanimivost in »suho lepoto« še vso zimo. Kar nekaj je takih. Recimo večina trav, rudbekije, sibirske perunike in še marsikaj. Ko se šopi teh trajnic lepo razrastejo, bi jih bilo škoda odstranjevati pred začetkom nove rasti spomladi.
Prvi tedni odločijo, kako bodo trajnice prenesle poletje
Pri trajnicah, posajenih konec maja ali v začetku poletja, je najpomembnejše obdobje takoj po sajenju. Takrat ne potrebujejo vsakodnevnega razvajanja, potrebujejo pa nekaj zelo osnovnih stvari: dobro namočena tla, dovolj prostora brez plevela, zmerno zastirko in redno opazovanje.
Ko se trajnice enkrat dobro vrastejo, postanejo mnogo samostojnejše. Do takrat pa jim moramo pomagati premostiti najbolj občutljiv del – čas, ko so že izpostavljene vročini, a v tleh še nimajo korenin, s katerimi bi si lahko same poiskale dovolj vode. Prav v tem je razlika med saditvijo, ki po nekaj tednih zastane, in nasadom, ki se tudi v vse bolj suhih poletjih razvije v močno, gosto in lepo zasaditev.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
