Puščate vodo v zalivalki? Jeseni to navado raje opustite
Jeseni zalivalko uporabljamo redkeje, zato voda v njej lahko stoji več tednov. Preberite, zakaj jo je bolje izprazniti in kako zalivalko pripraviti na zimo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Jeseni zalivalka ni več vsak dan v naših rokah. Zalijemo sveže posajeno drevo, lonce pod napuščem ali rastline na okenski polici, preostanek vode pa pustimo v njej. Zakaj bi jo odlivali, če bomo prej ali slej spet zalivali? Poleg tega pogosto slišimo, da je postana voda za rastline dobra.
Pri tem je pomembno, koliko časa voda stoji in kaj je ostalo v zalivalki skupaj z njo. Vodo lahko v čisto zalivalko natočimo nekaj ur pred zalivanjem, da doseže sobno temperaturo. Nekaj povsem drugega pa je ostanek, ki ga po zalivanju odložimo v lopo, na balkon ali v kot vrta in nanj pozabimo za več dni ali celo tednov. Ker jeseni zalivamo vse redkeje, se to zgodi zelo hitro.
Postana voda ni vedno »boljša voda«
Nasvet, naj vodo za zalivanje pustimo odstati, ima svoje mesto predvsem pri nekaterih sobnih rastlinah. Voda se medtem ogreje na temperaturo prostora, iz vode, razkužene s prostim klorom, pa lahko del klora izhlapi. Čeprav marsikdo misli, da mora odstati več dni, pa ni res, da bo voda z vsakim dodatnim dnem stanja vse primernejša za zalivanje. Odstajanje tudi ne odstrani mineralov, zaradi katerih je voda trda.
Za vrtne rastline, balkonske posode in novo posajene sadike zato ni potrebe, da bi v zalivalki ves čas hranili »zalogo« postane vode. Kadar vodo potrebujemo, jo natočimo, nič pa tudi ni narobe, če uporabimo nekaj čiste vode, ki je v zalivalki ostala od prejšnjega dne. Drugače pa je, če imamo navado, da vodo shranjujemo dlje časa. Tako prakso je vsekakor smiselno opustiti.
PREBERITE TUDI:
V odprti zalivalki se nabirata umazanija in usedlina
Zalivalka, ki stoji zunaj ali v vrtni lopi, redko ostane povsem čista. Vanjo lahko padejo listi, zemlja in prah, ob dežju se lahko voda tudi znova nabere. Na svetlem mestu se lahko sčasoma na notranjih stenah razvije zelena obloga. Alge v zalivalki same po sebi še ne pomenijo, da bomo z enim zalivanjem poškodovali rastline, so pa jasen znak, da posoda potrebuje čiščenje.
Še pomembnejša je čistoča zalivalke, če jo uporabljamo pri različnih rastlinah in pri delu zajamemo tudi delce zemlje ali rastlinske ostanke. Umazanijo je preprosteje sprati sproti, kot pa jo po nekaj tednih odstranjevati z dna, sten in razpršilne glave.
Ostanek vode z gnojilom vedno odlijemo
Če smo vodi dodali tekoče gnojilo, mešanice po zalivanju nikoli ne puščamo v zalivalki do naslednje uporabe. Raztopino pripravimo v količini, ki jo nameravamo porabiti, zalivalko pa nato splaknemo s čisto vodo. Tako preprečimo, da bi se ostanki zasušili v ozkem dulcu ali drobnih luknjicah razpršilne glave.
Sčasoma se lahko v nastavku naberejo tudi mineralne obloge iz vode. Če curek ni več enakomeren in voda namesto nežne prhe teče le skozi nekaj odprtin, nastavek odstranimo ter očistimo. Pri trdovratnih belih oblogah ga lahko za kratek čas namočimo v razredčeno raztopino kisa, nato pa temeljito speremo. Pred tem preverimo material in navodila proizvajalca, zlasti pri kovinskih nastavkih ali poškodovani prevleki.
Zunaj je lahko stoječa voda zanimiva tudi za komarje
Ob ugodno toplih temperaturah lahko komarji odlagajo jajčeca v stoječo vodo v odprtih posodah. Zato je priporočljivo posode, v katerih se zadržuje voda, redno prazniti in čistiti. Konec septembra je nevarnost odvisna od vremena: ob hladnih nočeh je manjša, ob toplejšem obdobju pa odprta zalivalka še vedno ni dobro mesto za hranjenje vode.
Na vrtu lahko posoda z visokimi, gladkimi stenami predstavlja tudi past za koristne žuželke, ki padejo v vodo. To je še en razlog več, da zalivalke ne puščamo odprte in polne. Če želimo živalim ponuditi vodo, jim raje pripravimo plitvo posodo z varnim dostopom in izhodom.
Pred zmrzaljo jo moramo izprazniti
Jeseni postane pomemben še razlog, na katerega poleti ne pomislimo. Voda se ob zmrzovanju razširi. Če polna zalivalka ostane čez mrzlo noč na terasi ali ob vrtni lopi, lahko led poškoduje njen spoj, dulec ali razpršilno glavo. Plastična zalivalka lahko poči, pri kovinski pa so v nevarnosti predvsem spoji.
Pri kovinskih zalivalkah se lahko na mestih, kjer je zaščitna plast že poškodovana, pojavi tudi rja. Zaradi malce rje nam zalivalke sicer še ni treba zavreči, je pa nujno, da poškodovano mesto pregledamo, zalivalko očistimo in jo v prihodnje shranjujemo suho.
Pet minut nege za več let uporabe
Po običajnem zalivanju je dovolj, da preostanek vode odlijemo in zalivalko postavimo tako, da lahko odteče. Če smo uporabili gnojilo, jo splaknemo. Občasno z mehko krtačo očistimo dno in notranje stene ter preverimo razpršilno glavo. Zunanje umazanije ne potrebujemo drgniti po vsakem zalivanju, pomembno je predvsem, da se ostanki ne kopičijo v notranjosti in nastavku.
Preden zalivalko za zimo pospravimo, jo temeljiteje umijemo, speremo in pustimo, da se posuši. Snemljivo razpršilno glavo očistimo posebej, preverimo morebitne razpoke ali poškodbe spojev ter vse skupaj shranimo na suhem. Če zalivalka ostane zunaj, jo položimo na bok ali obrnemo navzdol, da se ne bo znova napolnila z deževnico.
Tako vode ne odlivamo zato, ker bi že po eni noči postala nevarna za rastline. Zalivalko praznimo predvsem zato, ker je čisto, suho orodje lažje vzdrževati in ga bo tudi po zimi prijetneje znova vzeti v roke.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
