Magnolija, ki diši po vanilji in raste tam, kjer druge odpovejo
Spoznajte lovorjevolistno magnolijo – redkejšo vrsto z omamno dišečimi cvetovi, ki uspeva tudi na vlažnih tleh in navdušuje z bogato zgodovino.
Pomlad je čas cvetočih dreves, ko na vsakem vrtu ob skoraj vsaki hiši ali večstanovanjski zgradbi lahko občudujemo cvetove magnolij. Prve so bele, zvezdaste magnolije, večje ali manjše grmovnice. V drevesa lahko oblikujemo sulanževe magnolije, z rožnatimi ali lila tulipanasto oblikovanimi cvetovi, ki so med vsemi najbolj pogoste.
Med temi prepoznavnimi in priljubljenimi vrstami pa ostaja ena, ki jo na naših vrtovih srečamo redkeje, čeprav ima izjemno botanično in hortikulturno zgodovino. Lovorjevolistna magnolija (Magnolia virginiana) je vrsta, ki je zaznamovala začetek sodobnega poimenovanja magnolij in odprla pot njihovemu širšemu gojenju v Evropi.
Lovorjevolistna magnolija je prva znanstveno opisana vrsta magnolije po sodobnih pravilih botanične nomenklature. Uvrščamo jo v družino magnolijevk, sicer pa je rod magnolij tipičen predstavnik skupine, ki združuje vse cvetoče rastline na svetu. Kot mnoge druge je tudi to vrsto opisal Carl Linnaeus, švedski naravoslovec, že v 18. stoletju.
PREBERITE TUDI:
Opis
Spoznavamo zimzeleno oziroma listopadno drevo, ki v višino doseže do 30 metrov, izvira pa iz ravninskih in močvirskih predelov vzhodne obale ZDA, od Floride do Long Islanda v New Yorku, s posameznimi populacijami na severovzhodu države Massachusetts. Nekoliko oddaljena podvrsta te magnolije M. virginiana subsp. oviedoae je endemit na Kubi.
Njena zimzelenost oziroma listopadnost je stvar podnebja – v krajih z milimi zimami ostaja zimzelena, severneje pa je delno zimzelena oziroma listopadna. Listi izraščajo iz nasprotno ležečih listnih popkov, so enostavni z ravnim listnim robom, dolgi do 12 cm in široki od 3 do 5 cm. Njena skorja je siva in gladka, če jo ranimo – podrsamo po njen z nohtom ali ostrim predmetom – oddaja prijeten vonj po lovorju.
Cvetovi se odpirajo spomladi oziroma zgodaj poleti, so krem bele barve, sestavljeni iz 6 do 15 cvetnih lističev, njihova največji vau učinek pa je, da so veliki skoraj kot večji krožnik za desert. Tudi cvetovi so prijetno dišeči, vonj spominja na vaniljo in ga lahko zaznamo na več sto metrov razdalje. Plod je podoben storžu, sestavljen je iz mnogih posameznih kapsul, ki vsebujejo privlačna semena z živordečim ovojem. Osnovna barva semen je bleščeče črna, rdeč ovoj pa je namenjen temu, da pritegne ptice, ki so glavni raznašalci semen.
Gojenje
Lovorjevolistna magnolija je pogosta okrasna drevesna vrsta v parkih in večjih vrtovih, gojimo jo predvsem zaradi njenih dišečih cvetov in lepe, pravilne razrasti. V toplejših krajih vse leto lahko občudujemo njene liste, neučakani pa obožujejo njeno hitro rast.
Najbolje uspeva na soncu ali v polsenci na vlažnih, kislih tleh, bogatih z organsko snovjo. V nasprotju z mnogimi drugimi magnolijami, ki potrebujejo odcedno rastišče, se zelo dobro prilagaja vlažnim, močvirnatim razmeram. Sadimo jo lahko spomladi ali jeseni. V prvem letu jo redno zalivamo in ji zagotovimo stalno vlažnost. Da ohranimo vlažnost tal, uporabimo zastirko.
Zanimivost
Iz Združenih držav Amerike je v Evropo, natančneje v Veliko Britanijo, to zanimivo vrsto prinesel botanik in misijonar John Banister za škofa Henryja Comptona že v 17. stoletju. Čeprav je bila to prva vrsta magnolije, ki se je kot okrasna vrsta gojila v angleških vrtovih, jo je kmalu zasenčila prepoznavna zimzelena ali velecvetna magnolija (M. grandiflora). V hortikulturni industriji je bila ta vrsta deležna mnogih križanj z drugimi vrstami magnolij, ki so uspešno botrovale širokemu spektru dišečih sort magnolij.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer skrbi za organizacijo zabavnih in izobraževalnih dogodkov za ljubitelje rastlinskega sveta, hkrati pa skrbi tudi za predstavitev posebnih rastlinskih vrst iz široke botanične zbirke botaničnega vrta. Vabi vas, da Botanični vrt Univerze v Mariboru čim prej obiščete tudi sami. Za oglede je odprt vsak dan, od ponedeljka do nedelje med 9:00 in 10:00. Več informacij najdete na spletni strani http://botanicnivrt.um.si.
