Kako ozeleniti severno steno vrta? Te vzpenjavke uspevajo v senci
Na severni strani vrta rastline pogosto težje uspevajo. Spoznajte vzpenjavke, ki dobro prenašajo senco in zlahka ozelenijo zidove, ograje ali škarpe.
Čeprav drevesa in višji grmi ustvarjajo dinamičen vtis na vrtu, ko s krošnjami in vejami segajo v višino, za celovito podobo potrebujemo še različne vzpenjavke. Z njimi prekrivamo zidove, ustvarjamo zelene stene med deli vrta, podaljšujemo zanimivost posameznih kotičkov, vnašamo barvitost in teksture. Okrasnih vzpenjavk je na stotine, nas pa tokrat zanimajo tiste, ki so primerne za lege, obrnjene proti severu, kamor sonce (skoraj nikoli) ne posveti.
PREBERITE TUDI:
Na novo oblikovanem vrtu, še posebej če je strokovno načrtovan, bodo vzpenjavke dobrodošlo dopolnilo na latnikih ali oporah, s katerimi bomo npr. ločili grede z vrtninami od trate ali terase. Pri starejših hišah pa se pogosto s časom pojavijo deli, ki niso več privlačni, kot so zidovi garaže, lope za orodje, škarpe in podobno. Najlažje jih bomo skrili, če jih prekrijemo z vzpenjavkami, saj se bodo tako »stopili« z okolico. Prav tako lahko s pravilno izbrano vzpenjavko pusto steno spremenimo v privlačen prizor.
Nekatere vzpenjavke, ki uspevajo v senci
Proti severu obrnjeni hišni zidovi ali škarpe večji del leta niso deležni sončnega obsevanja, kar pomeni, da izbiramo med prezimno trdnimi vzpenjavkami. To hkrati pomeni, da govorimo o trajnih, deloma olesenelih rastlinah. Na vrh seznama uvrščamo različne sorte bršljanov, vendar ne pisanolistnih, saj ti potrebujejo sončno lego. Navadni, divji bršljan (Hedera helix) bo v nekaj letih prekril zid ali latnik. Hvaležne so tudi nekatere vrste kovačnikov: Lonicera x americana, L. x brownii, L. x heckrottii, L. x sempervirens.
Tudi sorta navadnega hmelja Humulus lupulus 'Aureus' bo z rumenimi listi poživila senčni kotiček. Pogosta izbira je plezava hortenzija Hydrangea anomala subsp. petiolaris, ki je lepa v vseh letnih časih. Zelo podobna, a manj znana je Schizophragma hydrangeoides, ki se ponaša tudi z različico z rožnatimi socvetji (S. h. 'Rosea'). Raščava in nezahtevna je divja trta, največkrat izberemo navadno viniko (Parthenocissus quinquefolia), še lepša pa je P. henryana.
Kako se povzpnejo?
Z redkimi izjemami vzpenjavke potrebujejo oporo, po kateri se vzpenjajo. Med izjeme spadata bršljan, ki se podlage oprijema z zračnimi koreninami, in vinika oz. divja trta, ki se na podlago prilepi z lepljivimi vitičnimi vršički. Ti izjemi potrebujeta oporo le v začetnem obdobju rasti. Obe druži še odlika, da sta izvrstni tudi kot prekrovni rastlini, torej se ne razraščata le navzgor ali navzdol, temveč tudi po tleh.
Med druge načine vzpenjanja spada ovijanje v smeri spirale. Značilna primera sta gozdni kovačnik (Lonicera periclymenum) in kitajska glicinija (Wisteria sinensis). Te vzpenjavke oz. ovijalke potrebujejo stalno oporo, ki jo moramo zagotoviti, lahko pa se ovijajo tudi po krošnjah bližnjih dreves. Srobot (Clematis sp.) in nekatere kapucinke (Tropaeolum) se oprijemajo z listnimi peclji.
Še ena skupina vzpenjavk ima svojstven način dviganja v višave: bugenvileja (Bougainvillea) in goli jasmin (Jasminum nudiflorum) pravzaprav plezata z dolgimi poganjki, ki jih moramo pritrditi na žično mrežo ali na latnik. In končno so še redke vrste oz. sorte vrtnic ter robid, ki plezajo s pomočjo trnastih kavljev, s katerimi se oprijemajo drugih rastlin ali pa mreže, ki jim jo ponudimo.
Rastlinske vrste in rodovi, navedeni zgoraj kot primeri različnih načinov vzpenjanja, z redkimi izjemami (nekatere vrste kovačnikov in srobotov) niso primerni za severne lege. Vendar so navedene vrste opor primerne tudi za vzpenjavke, namenjene stenam in škarpam, obrnjenim proti severu.
Običajna prst
Glede rastišča velja, da nobena izmed vzpenjavk ni posebno zahtevna, torej ne potrebuje rodovitne prsti. Čeprav uspevajo v senci, pa se ogibajmo vlažnih leg z neprepustno prstjo.
Z listjem ali brez?
Katere prednosti ali slabosti lahko najdemo pri zimzelenih ali listopadnih vzpenjavkah? Zares trajno zimzelen je le bršljan, nekateri kovačniki v blagi zimi obdržijo del listnega odevala, vse ostale vzpenjavke, primerne za severne lege, pa ogolijo. A to ni nujno slabo.
Recimo, da želimo poživiti dolgo, golo, pusto steno ali zid, ki omejuje naš vrt. Ker je večina vzpenjavk listopadnih, bo morda priporočljivo pri izboru upoštevati tudi videz golih poganjkov. Plezava hortenzija pozimi svoje veje obarva z bakrenim odtenkom. Tudi navadna vinika ustvari zanimivo mrežo poganjkov, če jo sproti krotimo in ne dovolimo, da se razraste v debelo »odejo«.
Vzpenjavka kot element oblikovanja
Vzpenjavka, ki jo bomo oblikovali kot ozek pas, segajoč navzgor po zidu, bo le-tega navidezno zvišala. Če bomo tak pas obrezovali na široko, bomo daljši zid »razširili«, vsaj navidezno.
Trajni učinek takšnega lepšanja dolgočasnih ali nelepih objektov bomo dosegli le z bršljanom ali z enim redkih zimzelenih srobotov (Clematis cirrhosa). Ta nas bo zgodaj spomladi razveselil še z gosto mrežo bledorumenih cvetov, posutih z rdečimi pikami na notranji strani.
Pravzaprav velja, da bomo našo vzpenjavko oblikovali glede na to, kaj želimo z njo doseči: skrivati, ustvarjati posebne prizore, občudovati njeno barvito cvetje ali listje. Temu bomo prilagodili njeno nego.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
