Lahko rešimo trato, ki jo je požgala suša?
Je trata po poletni suši porumenela in polna golih zaplat? Preverite, kako jo z zalivanjem, prezračevanjem, dosejevanjem in gnojenjem obnovimo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Je trata po poletni vročini polna rumenih zaplat, golih mest in mahu? To še ne pomeni, da je izgubljena in jo bo treba prihodnjo pomlad zasnovati na novo. V številnih primerih je poškodovan le nadzemni del travnih bilk, medtem ko so korenine še vedno žive in se lahko ob primerni oskrbi obnovijo.
Konec poletja in začetek jeseni sta primeren čas za regeneracijo trate. Vročina postopoma popušča, tla pa so še dovolj topla za rast korenin in kalitev novega semena. Vseh ukrepov ne potrebuje vsaka zelenica, zato najprej preverimo njeno stanje in ugotovimo, ali potrebuje predvsem temeljito zalivanje, prezračevanje, dosejevanje ali odstranjevanje mahu.
Zalivanje lahko znova prebudi porumenelo trato
Če je trata poleti porumenela, še ni nujno propadla. Pogosto je izsušen le nadzemni del travnih bilk, korenine pa so ostale žive. To najlažje preverimo tako, da travo na poškodovanem mestu nekoliko razmaknemo in pogledamo njen spodnji del. Če opazimo še nekaj zelenega tkiva in so korenine čvrsto zasidrane v tleh, obstaja velika verjetnost, da si bo trata opomogla.
Pri regeneraciji ji pomagamo z rednim in obilnim zalivanjem. Bolje kot vsakodnevno površinsko škropljenje je redkejše, vendar temeljito zalivanje, pri katerem voda prodre globlje do korenin. Enkrat tedensko lahko vodi dodamo tekoče organsko gnojilo na osnovi vitaminov in aminokislin, ki spodbuja regeneracijo in krepi travne bilke.
PREBERITE TUDI:
Prezračimo zbito travno rušo
Po dolgem sušnem obdobju so tla pogosto zbita, zaradi česar voda in zrak težje dosežeta korenine. To lahko prepoznamo tudi po tem, da voda ob zalivanju zastaja na površini ali odteka, namesto da bi pronicala v tla. Prezračevanje je zato eno najpomembnejših opravil pri jesenski obnovi trate.
Na manjših površinah si lahko pomagamo z vilami, s katerimi tla preluknjamo na nekaj centimetrov razmika. Po prezračevanju po površini potresemo kremenov pesek, ki prodre v nastale odprtine ter pomaga izboljšati zračnost in prepustnost tal. Korenine tako lažje pridejo do vode in kisika ter se pred zimo bolje razvijejo.
Odstranimo mah in odmrle ostanke
V jesenskem obdobju se na senčnih, vlažnih in slabše odcednih legah pogosto razraste mah. Njegov pojav je lahko znak zbite zemlje, zastajanja vode, pomanjkanja svetlobe ali oslabljene travne ruše. Če odstranimo samo mah, ne izboljšamo pa razmer, zaradi katerih se je pojavil, se bo težava verjetno ponovila.
Za njegovo zatiranje lahko uporabimo sredstvo proti mahu s trojnim delovanjem, ki ustavi rast mahu, pomaga zračiti tla in trati zagotovi hranila. Za hitrejši učinek je na voljo tudi tekoče sredstvo, ki ga poškropimo neposredno po mahu. Ta se v nekaj dneh posuši, nato pa ga temeljito odstranimo z grabljami in zavržemo. Površino po potrebi še prezračimo, gola mesta pa pripravimo za dosejevanje.
Dosejemo gola in poškodovana mesta
Na mestih, kjer je trava povsem propadla ali smo odstranili plevel oziroma mah, samo zalivanje ne bo zadostovalo. Takšne površine je priporočljivo dosejati, sicer jih lahko hitro prerastejo pleveli ali znova zapolni mah.
Najprej odstranimo ostanke odmrle trave, plevela in mahu ter tla rahlo zrahljamo. Dodamo tanko plast kakovostne univerzalne vrtne zemlje, površino izravnamo in posejemo primerno travno mešanico. Uporabimo lahko seme s posebno oblogo, ki ga pomaga varovati pred pticami, obenem pa vsebuje začetno zalogo hranil za razvoj mladih rastlin.
Po setvi seme rahlo vtisnemo v tla in skrbimo, da je površina ves čas enakomerno vlažna. Z močnim curkom ne zalivamo, saj bi lahko seme sprali ali ga neenakomerno razporedili. Dokler mlada trava ne vznikne in se dobro ukorenini, se po dosejanih mestih čim manj premikamo.
Jesensko gnojilo izberemo premišljeno
Pri močno poškodovani in izsušeni trati najprej poskrbimo za zalivanje, odstranjevanje odmrlih ostankov in prezračevanje. Šele nato se lotimo gnojenja, saj oslabljena trava hranil brez zadostne količine vode ne more učinkovito izkoristiti.
Za jesensko oskrbo je primernejše specialno jesensko gnojilo za trato. Zaradi večje vsebnosti fosforja in kalija spodbuja razvoj korenin ter izboljšuje odpornost trate proti zimskim razmeram. Izogibamo se gnojilom z veliko dušika, saj ta spodbujajo hitro rast mladih poganjkov, ki so mehkejši in občutljivejši na nizke temperature.
Gnojilo razporedimo čim bolj enakomerno in upoštevamo priporočeno količino. Prevelik odmerek trati ne bo koristil, temveč jo lahko poškoduje.
Kosimo, dokler trava še raste
Jeseni se rast trate postopoma upočasni, zato so tudi razmiki med košnjami daljši. Kljub temu je ne prenehamo kositi samo zato, ker se je končalo poletje. Kosimo jo, dokler še raste, oziroma do prve zmrzali.
Pred zimo naj bo trata visoka približno pet centimetrov. Če jo pustimo previsoko, se lahko bilke pod težo vlage ali snega poležejo, pod njimi pa nastanejo ugodne razmere za razvoj bolezni in gnitje. Prenizka košnja je prav tako škodljiva, saj travo oslabi in jo naredi občutljivejšo na mraz. Pri vsaki košnji zato odstranimo največ približno tretjino višine travnih bilk.
Redno odstranjujemo odpadlo listje
Ko začne z dreves odpadati listje, ga s trate redno odstranjujemo. Debela plast listov travnim bilkam odvzame svetlobo, pod njo pa se zadržuje vlaga. Trata zato slabše diha, poveča pa se tudi nevarnost za pojav glivičnih bolezni in mahu.
Nekaj posameznih listov trati ne bo škodovalo, večjih kupov pa na njej ne puščamo dalj časa. Listje lahko pograbimo ali ga ob suhem vremenu zberemo s kosilnico. Zdravo listje nato uporabimo za kompostiranje ali izdelavo listovke.
V kakšnem vrstnem redu obnovimo trato?
Najprej trato pregledamo in odstranimo odmrle bilke, plevel, mah ter druge ostanke. Zbita tla prezračimo, gola mesta zrahljamo in dosejemo, nato pa poskrbimo za enakomerno vlažnost. Ko se začne trata obnavljati, jo oskrbimo z ustreznim jesenskim gnojilom. V naslednjih tednih jo kosimo, dokler še raste, in z nje redno odstranjujemo odpadlo listje.
Jesenska obnova ne pomeni, da moramo na vsej zelenici opraviti prav vse naštete ukrepe. Trata z rumenimi, vendar še živimi bilkami bo morda potrebovala predvsem temeljito zalivanje, zbita tla prezračevanje, prazne zaplate pa dosejevanje. Če nego prilagodimo njenemu dejanskemu stanju, se bo lahko še pred zimo okrepila, spomladi pa bo potrebovala precej manj popravljanja.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
