Je skalnjak res že iz mode?
Skalnjak danes ni več samoumevna izbira, a ob pravilni zasnovi lahko postane izjemen poudarek vrta. Preverite, kako izbrati pravo lego, kamnine in rastline.
Skalnjakov skoraj ne vidimo na naših vrtovih. Največkrat jih zasledimo na starejših vrtovih, novi vrtovi jih ne vključujejo. Verjetno gre to odsotnost pripisati zahtevnosti ureditve skalnjaka in izbora ustreznih rastlin. To nezanimanje za takšne vrtne zasaditve je sicer v nasprotju z naraščajočo strastjo Slovencev do planinarjenja, a nič ne kaže, da bo skalnjak v prihodnosti pritegnil več lastnikov vrtov.
PREBERITE TUDI:
Prvotni nagib k postavljanju skalnjakov je bila gotovo želja, da bi cvetoče blazinice ali živobarvne šope nizkih trajnic gojili tudi pri hiši in uživali ob pogledu nanje, ne da bi bilo treba plezati do njih. Spodbudo so ljubitelji cvetja dobili tudi med obiskovanjem botaničnih vrtov, kjer so videli vzorno urejene skalnjake ali celo zbirke alpskih rastlin v lončkih, gojenih v posebnih steklenjakih. Navodil, kako urediti pravi skalnjak, pravzaprav ni bilo.
Zato ni čudno, da večina skalnjakov, ki jih še najdemo na redkih vrtovih, spominja na kup nametanih skal, obraščenih z rastlinami, med katerimi so pogosto tudi povsem neprimerne izbranke.
Je danes skalnjak sploh še aktualna izbira?
Verjetno ne, saj zahteva preveč znanja, truda in časa za postavitev ter nego. Veliko bolj preprosto je nameniti del ravne vrtne površine gredi s cvetočimi trajnicami ali grmovnicami, urediti trato ali gojiti domačo zelenjavo. Odpravimo se do najljubše vrtnarije ali vrtnega centra, izberemo sadike v lončkih, jih posadimo in bolj ali manj redno negujemo.
Že izbira pravih skal ni mačji kašelj
Skalnjaku moramo najprej izbrati ustrezno mesto na vrtu, torej proti jugu ali jugozahodu obrnjeno lego. Priporočljivo je nagnjeno zemljišče. Kdor takega nima na vrtu, lahko oblikuje miniaturno vzpetino ali breg iz odvečnega gradiva, ki pa mora biti porozno. Na površino nasujemo plast odcedne prsti, šele nato začnemo nameščati skale.
Ozreti se moramo za skalami in peskom, ki naj bodo, če je le mogoče, ista kamnina kot prevladuje v našem okolju. Kamnin v Sloveniji ne manjka, med njimi prevladujejo apnenec, dolomit, granit, peščenjak, lapor in druge. Kdor upošteva pravila, kamnov ne bo izkopaval ali lomil v naravi, saj to ni dovoljeno, ampak jih bo poiskal pri specializiranih podjetjih.
Za prave skalnjake so primerne skale iz, laično rečeno, trših kamnin, kakršne sestavljajo naše gore. Mehkejše kamnine najdemo v nižje ležečih območjih, največ na Primorskem, zato verjetno ne bomo gradili skalnjaka iz laporja in peščenca. Izjema je lahko suhozid, ki ga popestrimo z rastlinami, posajenimi v režah med kamni.
Izbrane skale naj ne bodo prevelike, sicer bomo potrebovali hidravlično dvigalo na tovornjaku za umestitev na pravo mesto. Spretnejši si lahko pomagajo s kotaljenjem ali premikanjem na ploskvi, podloženi z okroglicami.
Skale so največkrat nepravilnih oblik, z lomljenimi stranicami. Seveda poznamo tudi velike zaobljene skale, ki nastajajo v rečnih strugah. Takšne praviloma niso primerne za skalnjake, saj ne ponazarjajo naravnega okolja gorskih rastlin.
Razporeditev skal na bregu je priporočljivo zasnovati v navideznem redu. To pomeni, da jih postavljamo v nekakšne vzporedne vrste in pri tem položimo tako, da je gornja ravna površina nekoliko nagnjena nazaj, proti bregu. Tako bomo preprečili, da bi padavine izpirale prst iz žepa za skalo. Seveda variiramo z velikostjo skal v vrsti, da ne bodo videti monotone.
Pri umeščanju skal na končno mesto skušajmo ustvarjati ozke žepe, v katere bomo sadili rastline, torej naj ležijo nekatere skale tesno druga ob drugi. Morda bomo zato morali posamične skale podstaviti ali sidrati, da bodo ležale na pravem mestu.
Melišče, korito ali suhozid kot skalnjak
Med možnimi oblikami skalnjaka je umetno ustvarjeno melišče, torej greda, urejena iz kamnitega drobirja. Dobro je, če jo na robovih omejimo, bodisi s kamni ali lesenimi robovi, da drobir ne bo izpiralo prek robov. Med drobir seveda umestimo nekaj skal različnih velikosti in tako posnemamo rastišča v gorah, kjer pod stenami nastajajo melišča. Na našem melišču bodo uspevale nižje rastoče trajnice, predvsem blazinaste rasti.
Miniaturni skalnjak lahko uredimo tudi v starih kamnitih koritih ali takšnih iz betona, ki so jim desetletja rabe dodale žlahtno patino. Primerno rastišče za alpske rastline je tudi kamniti suhozid, zasnovan tako, da omogoča dovolj prostora za razrast izbranih trajnic.
Ko so vse skale na končnih mestih, mednje nasujemo posebno mešanico prsti, primerno za gorske rastline. Lahko jo sestavimo sami iz enakih delov ilovice, listavke in ostrega peska.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
