Zakaj bi moral imeti bezeg na vrtu skoraj vsak
Bezeg je ena najbolj uporabnih vrtnih grmovnic. Spomladi očara z vonjem, poleti privabi ptice, cvetovi in plodovi pa imajo številne uporabne vrednosti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko maja in v začetku junija zacveti bezeg, njegov vonj skoraj ni mogoče spregledati. Bele cvetne češulje ob robovih gozdov, ob starih poteh in za vaškimi ograjami marsikoga spomnijo na domač sirup, šabeso ali bezgov čaj.
Prav zato veliko ljudi meni, da bezga nima smisla saditi na vrt, saj »raste povsod sam«. A to je ena najbolj krivičnih predstav o tej rastlini. Bezeg ni le uporabna samonikla grmovnica, ampak tudi izjemno hvaležna okrasna rastlina, ki lahko vrtu doda vonj, življenje, barvo in celo presenetljivo eleganco.
Ko bezeg zacveti, zadiši ves vrt
Če bezeg poznamo predvsem po sirupu in cvrtju cvetov, hitro spregledamo njegovo okrasno vrednost. V času cvetenja se grm dobesedno obloži z velikimi kremasto belimi socvetji, ki jih botaniki imenujejo češulje. Te so obrnjene proti soncu kot odprte dlani in imajo prav posebno prisotnost – delujejo mehko, domače in skoraj nostalgično.
PREBERITE TUDI:
Vonj cvetov je eden glavnih razlogov, zakaj si bezeg zasluži prostor na vrtu. Malo grmovnic lahko v poznopomladanskem času tako intenzivno odišavi okolico. Če ga posadimo blizu terase ali ob delu vrta, kjer se pogosto zadržujemo, bo v času cvetenja ustvaril skoraj mediteranski občutek poletnega večera.
Cvetove nabiramo ravno zdaj
Prav zdaj je najboljši čas za nabiranje bezgovih cvetov. Izberemo sončen in suh dan ter počakamo do sredine dopoldneva, ko sonce osuši roso in cvetovi razvijejo najmočnejši vonj. Nabiramo sveže odprte cvetne češulje, ki jih previdno polagamo v košaro ali vrečko iz blaga, nikoli v plastiko, saj se hitro sparijo.
Če cvetov ne porabimo takoj za sirup, šabeso ali cvrtje, jih lahko posušimo za čaj. Razprostremo jih v tanki plasti v suhem in zračnem prostoru ter odstranimo debelejše zelene peclje. Dobro posušeni cvetovi morajo biti krhki in ohraniti značilen vonj.
Bezeg ni le za čaj
Nekoč so bezgu rekli kar kmetova lekarna. Danes večina še vedno uporablja bezgov čaj ob prehladih, manj znano pa je, da so uporabni tudi plodovi. Iz zrelih črnih jagod lahko pripravimo marmelade, sirupe in omake, ki se odlično podajo k mesnim jedem.
Pomembno pa je opozorilo: surove bezgove jagode niso primerne za uživanje. Uporabljamo le popolnoma zrele in termično obdelane plodove.
Bezeg ima dolgo tradicijo tudi v ljudskem zeliščarstvu. Uporabljali so cvetove, jagode, skorjo in liste, danes pa se listi pogosteje pojavljajo predvsem v domači naravni kozmetiki in losjonih.
Iz bezga lahko vzgojimo tudi majhno drevo
Marsikdo išče drevo, ki ne bi postalo preveliko. Prav bezeg je ena najbolj podcenjenih možnosti za to vlogo. Če mladi rastlini pustimo le en glavni poganjek in sproti odstranjujemo odganjke iz tal, lahko iz njega brez težav vzgojimo majhno drevo.
Velika prednost bezga je, da odlično prenaša rez. Tudi močnejši posegi zanj navadno niso problem, saj ima izjemno sposobnost obnavljanja. Zato ga lahko precej uspešno oblikujemo glede na prostor, ki ga imamo na voljo.
Sorte bezga, ki presenetijo tudi ljubitelje okrasnih vrtov
Večina pozna le navadni zeleni bezeg, a okrasne sorte so lahko presenetljivo atraktivne.
Za bolj zračen in eleganten videz je zanimiva sorta Sambucus nigra ‘Laciniata’, ki ima močno narezane liste, podobne praproti. Povsem drugačen vtis ustvarijo rumenolistne sorte, kot je ‘Aurea’, ki lahko osvetlijo senčnejši del vrta.
V zadnjih letih pa so posebej priljubljeni temnolistni bezgi. Sorte ‘Black Beauty’ in predvsem ‘Black Lace’ imajo skoraj črno listje in nežno rožnate cvetove. ‘Black Lace’ s fino narezanimi listi marsikoga spomni celo na japonske javorje, le da je bezeg precej manj občutljiv, hitreje raste in bistveno bolje prenaša naše razmere.
Bezeg je magnet za ptice in opraševalce
Če želimo bolj živ vrt, je bezeg odlična izbira. Njegove cvetove obletavajo čebele, čmrlji in številne druge žuželke, pozneje pa jagode privabijo ptice. Ko začnejo plodovi zoreti, postane grm prava mala ptičja restavracija.
Prav zato je bezeg zelo dobra izbira za vrtove, kjer želimo podpreti biodiverziteto in ustvariti bolj naraven vrtni ekosistem.
Kam ga posaditi?
Navadni bezeg najbolje uspeva na soncu ali v polsenci. Rad ima nekoliko bolj vlažna in hranilno bogata tla, a je v resnici zelo prilagodljiv. Ker ima precej plitev koreninski sistem, ga raje sadimo ob rob trate ali v del vrta, kjer ne bo preveč tekmoval z vrtninami.
Dobro prenaša tudi mestne razmere in onesnažen zrak, zato je primeren tudi za urbane vrtove.
Pomembno opozorilo: vsi bezgi niso užitni
Najpogosteje pri nas raste črni bezeg (Sambucus nigra), ki ima črne jagode in prijetno dišeče cvetove. V hribovitem svetu pa pogosto srečamo divji bezeg (Sambucus racemosa), ki ima rdeče plodove in ni primeren za uživanje. Prav tako je strupen smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus).
Pri nabiranju je zato pomembno, da rastlino dobro prepoznamo.
Zakaj ga torej posaditi?
Malo grmovnic združuje toliko dobrih lastnosti naenkrat. Bezeg je lep, uporaben, odporen, hitro raste, podpira opraševalce in ptice, hkrati pa vrtu doda nekaj zelo posebnega – občutek starega, živega vrta, ki diši po začetku poletja.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
