Kako pravilno uporabljati lopato, da si ne uničimo hrbta
Preden se lotite težjih vrtnih opravil, preverite, kako pravilna uporaba lopate pomaga preprečiti bolečine v križu in ramenih.
Čeprav vrt v tem času še večinoma počiva, je zdaj idealen trenutek za razmislek o tem, kako lahko svoje delo v prihajajoči sezoni izboljšamo. Morda že leta in leta uporabljate lopato, a to počnete na način, ki ni najbolj optimalen. Če po delu na vrtu večkrat čutite bolečine v križu, ramenih ali zapestjih, je to kar dober signal, da se je pametno priučiti boljše prakse. Na tem mestu razlagamo teorijo, ki pa jo boste kmalu lahko preizkusili tudi na terenu.
PREBERITE TUDI:
Predvsem si je pomembno zapomniti, da je lopata sicer izjemno uporabno orodje, vendar jo pogosto uporabljamo tudi za dela, za katera v resnici ni namenjena. Njena osnovna vloga je prenašanje materiala – zemlje, komposta, peska – ne pa razbijanje, poravnavanje ali »pometanje« površin. Ko od nje zahtevamo preveč, si delo po nepotrebnem otežimo, hkrati pa obremenjujemo telo.
Ne dvigujmo bremen, pri katerih moramo zadrževati dih ali čutimo močno napetost v križu – to je jasen znak, da je obremenitev prevelika.
Zakaj nas pri delu z lopato pogosto »useka« v križu
Težava ni le v teži materiala, ki ga z lopato obdelujemo, temveč predvsem v tehniki uporabe. Z lopato ne tolčemo, z njo ne zamahujemo in je ne uporabljamo kot vzvod za opravila, za katera ni bila zasnovana. Že njena lastna teža lahko ob nepravilnem gibu povzroči nenaden zasuk ali sunkovito obremenitev, ki jo hrbtenica hitro »kaznuje«.
Zelo pogosta napaka se zgodi pri razporejanju komposta po gredi. Ko material z lopato potresemo, se pogosto znajdemo v skušnjavi, da bi ga z istim orodjem še poravnali. To je neučinkovito in telesu neprijazno. Lopata se pri tem slabo obnese, mi pa delamo drobne, ponavljajoče se gibe v predklonu. Veliko bolj smiselno je, da kompost razporedimo z grabljami ali motiko, ki sta za to nalogo dejansko namenjeni.
Pomemben dejavnik je tudi velikost in oblika lopate. Prevelika žlica pomeni več materiala naenkrat in s tem večjo obremenitev. Če ob tem stojimo še v napačni drži, se pritisk hitro prenese na križ in predel med lopaticami, kjer se poškodbe rade kopičijo tiho in postopno.
Pravilna tehnika pomeni manj napora in več učinkovitosti
Veliko ljudi je prepričanih, da uporaba lopate ne zahteva posebnega znanja. A prav osnovna pravila naredijo razliko med delom, po katerem smo le prijetno utrujeni, in delom, po katerem se naslednji dan komaj zravnamo.
Pri pravilni tehniki večino bremena prevzamejo noge, ki so največja mišična skupina v telesu. Hrbet naj ostane stabilen in vzravnan, roke pa breme le vodijo in držijo – ne nosijo ga same.
Kako pravilno zajamemo in dvignemo material z lopato
Postavimo se stabilno, z nogami v širini ramen. Stojimo vzporedno s smerjo dela oziroma s kupom materiala. Nogi naj bosta poravnani, ne ena pred drugo.
Lopato držimo z eno roko približno na sredini ročaja, z drugo na njegovem koncu. Del ročaja med rokama rahlo naslonimo na zgornji del stegna, s čimer ustvarimo naravno točko vzvoda.
Konico lopate usmerimo naravnost predse in jo položimo na tla. Nato rahlo počepnemo, boke potisnemo nazaj in zajamemo material. Pred dvigom z zadnjo roko potisnemo ročaj navzdol, da si pomagamo z vzvodom, in šele nato dvignemo lopato.
Iz polpočepa se dvignemo z vzravnanim hrbtom, brez pripogibanja ali sklanjanja naprej. Gib naj bo tekoč, brez sunkov.
Pravilna uporaba lopate ni zapletena, zahteva pa bolj pozorno in zavestno delo ter predvsem disciplino pri pravilni tehniki. Če to osvojimo že zdaj, še preden se sezona zares začne, bomo spomladi delali lažje, varneje in z več užitka. Vrt z lopato v roki nam tako ne bo več v breme, temveč v veselje.
