Ko okrasna rastlina pobegne z vrta: zakaj lahko postane nevarna
Vse tujerodne rastline niso nevarne, nekatere pa lahko povzročijo veliko škode v naravi. Preberite, kako preprečiti njihovo širjenje z domačega vrta.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na vrtovih pogosto sadimo rastline z vsega sveta, saj nas pritegnejo z nenavadnimi cvetovi, hitro rastjo ali preprostim vzdrževanjem. Večina teh vrst ne povzroča težav, nekatere pa lahko z vrta pobegnejo v naravo in se tam začnejo nenadzorovano širiti. Ko začnejo izpodrivati domače rastline, spreminjati življenjski prostor živali ali oteževati naravno pomlajevanje gozdov, govorimo o invazivnih tujerodnih vrstah.
PREBERITE TUDI:
Njihov vpliv pa ni omejen le na naravo. Nekatere lahko povzročajo alergije, draženje kože ali druge zdravstvene težave, druge povečujejo stroške vzdrževanja cest, vodotokov, gozdov in kmetijskih površin. Ko se enkrat močno razširijo, je njihovo odstranjevanje zahtevno, dolgotrajno in drago. Prav zato je preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst postalo ena pomembnejših okoljskih nalog po vsem svetu.
Pomemben del rešitve smo tudi lastniki vrtov. Z izbiro rastlin, pravilnim ravnanjem z zelenim odrezom in preprečevanjem širjenja semen lahko veliko naredimo, še preden okrasna rastlina z vrta postane težava v naravi.
Kako se tujerodne rastline razširijo iz vrta v naravo?
Marsikdo misli, da rastline ostanejo tam, kjer jih posadimo. V resnici se številne tujerodne vrste zelo uspešno širijo tudi brez naše pomoči. Njihova semena raznašajo veter, voda in živali, nekatere pa se razmnožujejo celo iz drobnih delov stebel ali korenin.
Veliko vlogo imajo tudi reke, ki s tokom prenašajo semena in rastlinske dele na nova območja. Še pomembnejši pomočniki pa so ptice. Te se hranijo s sočnimi plodovi številnih okrasnih rastlin, semena pa nato raznesejo daleč od vrtov. Tako se lahko nove rastline pojavijo tudi sredi gozda ali na povsem drugih naravnih rastiščih.
Dober primer je ameriška barvilnica (Phytolacca americana). Še pred nekaj leti je rasla predvsem ob gozdnih robovih, danes pa jo najdemo tudi globoko v gozdovih. Njeno širjenje se je še posebej pospešilo po žledolomu leta 2014, ko je zaradi podrtih dreves do gozdnih tal prišlo več svetlobe. Namesto mladih dreves je marsikje hitro zrasla prav barvilnica.
Podobno se širi tudi pozna čremsa (Prunus serotina). Njene plodove rade objedajo ptice, zato se mlade rastline pojavljajo tudi daleč od prvotnih zasaditev. Ker dobro prenaša senco, se uspešno razrašča tudi v notranjosti gozdov, kjer lahko sčasoma izpodrine domače vrste.
Kako lahko kot lastnik vrta ravnamo odgovorno?
Najpomembnejše je, da okrasnih rastlin nikoli ne odlagamo v naravo. Tudi zeleni odrez ni nedolžen odpadek. Nekatere rastline se lahko iz odvrženih poganjkov ali korenin ponovno ukoreninijo in začnejo osvajati nova območja. Poleg tega lahko z vrtnimi odpadki v naravo nehote prenesemo tudi bolezni in škodljivce.
Prav tako rastlin, ki jih na vrtu ne želimo več, ne presajajmo na bližnje travnike, gozdne robove ali druga naravna območja. Čeprav neka vrsta danes še ni prepoznana kot invazivna, to še ne pomeni, da se v prihodnosti ne bo začela nenadzorovano širiti.
Če se odločamo za nove okrasne rastline, je smiselno dati prednost domačim vrstam ali preverjenim neinvazivnim okrasnim rastlinam. S tem ne bomo le polepšali vrta, ampak bomo prispevali tudi k ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
