Je zeleno gnojenje na praznih gredah nujno?
Prazne grede lahko tudi jeseni delajo v korist tal. Preverite, katere rastline posejati za zeleni podor ter kako z njim izboljšamo rodovitnost in strukturo tal.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na marsikaterem vrtu se jeseni gredice spraznijo, s tem pa se pojavi tudi vprašanje, kaj s prazno zemljo, ki ostaja. Je nujno posejati rastline za zeleno gnojenje? Slednje nikakor ni nova vrtnarska pogruntavščina. Že naši predniki so s podorninami, kot pravimo rastlinam za zeleni podor, ohranjali in izboljševali rodovitnost tal.
Rastline za zeleno gnojenje pridelujemo predvsem zato, da ustvarijo čim več zelene mase, ki jo nato vdelamo v tla. Njihov učinek ni viden čez noč, saj gre za gospodarjenje s prstjo na dolgi rok. Tla, bogata s humusom, nam trud povrnejo z boljšo strukturo, večjo sposobnostjo zadrževanja vode, lažjo obdelavo in dobrimi razmerami za rast vrtnin.
Pri tem zelenega gnojenja ne smemo povsem enačiti z zimsko ozelenitvijo. Pri prvem želimo predvsem pridelati rastlinsko maso, ki jo bomo vrnili tlom, pri zimski ozelenitvi pa je glavni cilj, da tla tudi pozimi ne ostanejo gola in izpostavljena dežju, vetru ter eroziji. Z nekaterimi posevki lahko dosežemo oboje.
Zakaj se zeleno gnojenje splača?
Seznam koristi je dolg. Rastlinska odeja varuje tla pred negativnimi vplivi vremena in zmanjšuje izhlapevanje vode. Korenine pomagajo ohranjati oziroma izboljševati strukturo tal, rastline pa porabljajo hranila, ki so po pobranem pridelku ostala v zemlji, zato zmanjšujejo njihovo izpiranje.
Ko zeleno maso vdelamo v tla, jih obogatimo z organsko snovjo. Z večjim deležem humusa izboljšujemo tudi sposobnost tal za zadrževanje vode in ustvarjamo ugodnejše razmere za talne mikroorganizme. Prav organska snov je eden od temeljev živih in rodovitnih vrtnih tal.
Zelenega gnojenja zato ne uporabljamo zato, ker bi po nekaj tednih pričakovali dramatično razliko. Njegov pravi učinek se pokaže skozi leta.
PREBERITE TUDI:
Kam posejemo rastline za zeleni podor?
Zeleno gnojenje je smiselno predvsem na delih vrta, kjer se gredice poleti in jeseni postopoma praznijo in nanje ne nameravamo takoj posejati ali posaditi nove zelenjave.
Pred setvijo tla samo rahlo prerahljamo, globoka obdelava ni potrebna. Izbrane rastline posejemo in površino zalijemo, če ni pričakovati padavin. Ko rastline ustvarijo dovolj zelene mase, jih pokosimo ali zmulčimo in vdelamo v tla.
Pri jesenskih setvah pa moramo upoštevati tudi izbrano vrsto. Nekatere rastline bomo še pred zimo uporabili kot zeleni podor, prezimne vrste pa pustimo na gredi čez zimo in jih v tla vdelamo šele spomladi.
Ni vseeno, kaj posejemo
Pri izbiri rastlin za zeleni podor upoštevamo dve pomembni stvari. Želimo vrsto, ki bo ustvarila dovolj zelene mase, obenem pa moramo razmišljati o kolobarju oziroma o tem, kaj bomo na isti gredi pridelovali pozneje.
Bela gorjušica in oljna redkev sta pogosti rastlini za zeleno gnojenje, vendar sta sorodnici kapusnic. Če ju vključimo v kolobar, moramo to upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju vrta in na isti površini ne nadaljevati s kapusnicami.
Podobno velja za metuljnice. Detelje in lucerna sodijo v isto družino kot grah, fižol in bob, zato moramo tudi pri njih paziti na kolobar.
Detelja in lucerna zemlji prineseta tudi dušik
Med metuljnicami sta za zeleno gnojenje primerni črna detelja in lucerna. Obe sta sicer večletni rastlini, vendar ju na zelenjavnem vrtu za ta namen ne pustimo rasti več let.
Njuna velika prednost je sodelovanje z bakterijami na koreninah, ki lahko vežejo dušik iz zraka. Ko takšno zeleno odejo pokosimo ali zmulčimo, nadzemno maso vdelamo v tla. Rastlin ne pulimo, saj želimo, da tudi koreninski sistem ostane v zemlji.
Če nam tak način vrtnarjenja ustreza, lahko deteljo ali lucerno sejemo tudi med motovilec, ki ga bomo pospravili jeseni, ali med zimski radič. Tako na isti površini raste posevek za nas in posevek, namenjen tlom.
Ajda in facelija hitro ustvarita veliko zelene mase
Med priljubljenimi rastlinami za zeleni podor sta tudi ajda in facelija. Njuna prednost je hitra rast in velika količina zelene mase. Obe sta zanimivi tudi za čebele in druge opraševalce.
Za vrtnarja imata še eno pomembno prednost: med običajnimi vrtninami nimata bližnjih sorodnikov, zato nam pri načrtovanju kolobarja ne povzročata težav.
Čas setve pa je pomemben. Ajdo sejemo dovolj zgodaj, da pred mrazom razvije potrebno zeleno maso, saj je občutljiva na slano. Facelija prav tako hitro raste in jo lahko sejemo pozneje, vendar bo z vedno poznejšo jesensko setvijo do zime ustvarila manj zelene mase.
Kaj lahko posejemo oktobra in novembra?
Če se za ozelenitev gredic odločamo šele jeseni, sta uporabna pšenica in ječmen. Sejemo ju lahko oktobra in novembra ter ju pustimo na gredi čez zimo.
Tak posevek ima dvojno vlogo. Pozimi ščiti tla pred vetrno in vodno erozijo, spomladi pa nam da zeleno maso, ki jo lahko uporabimo za zeleni podor.
Žita imajo pri načrtovanju zelenjavnega vrta še eno prednost. Z večino naših vrtnin niso v bližnjem sorodstvu, zato je nadaljnji kolobar preprostejši. Takšno ozelenitev je najbolje načrtovati na delu vrta, kjer spomladi ne bomo hiteli s prvimi setvami in sajenjem, saj mora posevek dobiti dovolj časa za rast, preden ga pokosimo in vdelamo v tla.
Zeleno gnojenje je naložba v živa tla
Je torej zeleno gnojenje nujno? Ne na vsaki gredi in ne vsako leto. Rodovitnost lahko vzdržujemo tudi z dodajanjem kakovostnega komposta, preperelega hlevskega gnoja in drugimi načini skrbi za organsko snov v tleh. Zeleni podor pa je zelo uporaben način, kako prazno gredo spremeniti v nekaj, kar še naprej dela v korist zemlje.
Namesto golih tal dobimo žive korenine, rastlinsko odejo in organsko maso, ki jo lahko vrnemo zemlji. Če pri tem pravilno izberemo rastline in upoštevamo kolobar, ne skrbimo le za naslednji pridelek, temveč postopoma gradimo rodovitnost vrta za prihodnja leta.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.