Pozor pri čiščenju vrtnih lop: mišja mrzlica je lahko zelo nevarna
Spomladi se poveča tveganje za stik z glodavci in njihovimi izločki. Pri čiščenju vrtnih lop, kleti in garaž zato previdnost zaradi mišje mrzlice ni odveč.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Rože in vrt za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vremenske razmere, ki smo jim priča zadnja leta, omogočajo, da se glodavci zelo hitro razmnožujejo. Številni vrtičkarji že opažajo več voluharjev, poljskih miši in drugih nepovabljenih obiskovalcev, ki na vrtu ne povzročajo le škode na pridelkih, ampak lahko predstavljajo tudi zdravstveno tveganje. Prav glodavci namreč prenašajo hantaviruse, ki povzročajo tako imenovano mišjo mrzlico.
PREBERITE TUDI:
Čeprav se o njej govori precej manj kot o drugih virusnih boleznih, gre za resno okužbo, ki lahko povzroči hude zaplete. Okužba se pri človeku najpogosteje zgodi z vdihavanjem delcev iz posušenih izločkov glodavcev – predvsem urina, iztrebkov ali sline. Do tveganja zato pogosto pride pri čiščenju lop, kleti, vrtnih hišk, drvarnic, garaž ali drugih prostorov, kjer so se čez zimo zadrževale miši.
Znaki, ki jih ne smemo spregledati
Mišja mrzlica se sprva pogosto začne precej neopazno. Pojavijo se lahko povišana telesna temperatura, močan glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in splošno slabo počutje. Ker simptomi na začetku spominjajo na virozo ali gripo, ljudje pogosto predolgo odlašajo z obiskom zdravnika.
Kasneje lahko pride tudi do bolečin v trebuhu, slabosti, težav z ledvicami in motenj uriniranja. Potek bolezni je različen, pri nekaterih ljudeh blažji, pri drugih pa zelo resen, zato je pomembno, da ob sumu na okužbo čim prej poiščemo zdravniško pomoč.
Največ okužb nastane med čiščenjem zaprtih prostorov
Posebno previdni bodite pri spomladanskem pospravljanju prostorov, kjer bi lahko prezimovali glodavci. Napaka, ki jo mnogi naredijo, je suho pometanje mišjih iztrebkov ali prahu. Takrat se namreč drobni delci dvignejo v zrak in jih lahko vdihnemo.
Pred čiščenjem prostor dobro prezračimo, nato pa površine navlažimo z razkužilom ali vodo z detergentom. Priporočljiva je uporaba rokavic in zaščitne maske. Iztrebkov nikoli ne sesamo ali pometamo na suho.
Na vrtu ukrepajte pravočasno
Glodavci lahko na vrtu povzročijo precej škode, predvsem na koreninah, gomoljih in mladih sadikah. Voluharji so posebej problematični pri korenovkah, jagodah in okrasnih rastlinah. Pomembno je, da njihove rove opazimo dovolj zgodaj.
Pri zatiranju so še vedno najbolj priporočljive mehanske pasti, saj so za okolje in druge živali precej varnejše od rodenticidov. Strupene vabe uporabljamo zelo previdno in predvsem v zaprtih prostorih, kjer do njih ne morejo dostopati hišni ljubljenčki, ježi ali druge koristne živali.
Marsikdo prisega tudi na naravne pomočnike. Mačke so lahko pri zmanjševanju števila miši presenetljivo učinkovite, čeprav same po sebi seveda ne rešijo večje populacije glodavcev.
Kako zmanjšati možnost pojava glodavcev
Okolica vrtne lope ali kompostnika naj bo čim bolj urejena. Kupov starega lesa, odpadnega materiala ali nepokošene trave glodavci obožujejo, saj jim nudijo skrivališča. Hrano za živali in semena vedno hranimo v dobro zaprtih posodah.
Pomembno je tudi redno pregledovanje vrtnih objektov, saj lahko zgodnje sledi – pogrizena embalaža, iztrebki ali rovi – hitro opozorijo, da so se glodavci že naselili.
Čeprav mišja mrzlica ni bolezen, zaradi katere bi morali živeti v strahu, jo je pametno jemati resno. Nekaj previdnosti pri delu na vrtu in pri čiščenju zaprtih prostorov lahko močno zmanjša možnost okužbe.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
