Teh 5 sobnih rastlin lahko jeseni sproži alergijske težave
Jeseni se lahko alergijske težave pojavijo tudi zaradi sobnih rastlin. Preverite, katerih 5 vrst je lahko problematičnih in kako zmanjšati tveganje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se jeseni poslovimo od cvetočih travnikov in večino časa preživimo v zavetju doma, pričakujemo, da bodo tudi sezonske alergije počasi izzvenele. A pri nekaterih se zgodi prav nasprotno. Nos je še vedno zamašen, oči srbijo, kihanje pa nikakor ne poneha. Ste pomislili, da bi lahko k težavam prispevale tudi vaše sobne rastline?
Jeseni se razmere v naših stanovanjih precej spremenijo. Okna odpiramo redkeje, začnemo ogrevati prostore, z balkonov in teras pa v notranjost preselimo rastline, ki so poletje preživele na prostem. Z njimi lahko v stanovanje prinesemo tudi prah, ostanke cvetnega prahu in druge delce, ki so se čez poletje nabrali na listih. Če temu dodamo še vlažen substrat, v katerem se lahko razvijejo plesni, hitro ugotovimo, da naš domači zeleni kotiček ni vedno tako nedolžen, kot se zdi.
Seveda to ne pomeni, da so sobne rastline pogost povzročitelj alergij ali da bi se jim morali zaradi občutljivosti odpovedati. Večina nam ne povzroča nikakršnih težav. Vendar nekatere vrste vsebujejo snovi, ki lahko pri občutljivih ljudeh sprožijo alergijske reakcije. In ker smo jeseni z rastlinami več časa v istem prostoru, lahko težave, ki jih prej nismo opazili, postanejo izrazitejše.
Fikus benjamin – priljubljena sobna rastlina, ki lahko povzroča tudi dihalne težave
Fikus benjamin (Ficus benjamina) je že desetletja ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin. Njegova elegantna rast, drobni svetleči listi in sposobnost, da z leti zraste v pravo sobno drevo, so razlogi, da ga pogosto srečamo v dnevnih sobah, pisarnah in drugih notranjih prostorih. Manj znano pa je, da sodi med bolje raziskane sobne rastline, ki lahko povzročajo alergije.
Težava je predvsem v belkastem mlečnem soku, ki ga rastlina izloča ob poškodbah listov in poganjkov. V njem so beljakovine, na katere lahko postanejo nekateri ljudje preobčutljivi. Alergeni se lahko znajdejo tudi v prahu na listih in v okolici rastline, zato za pojav težav ni nujno, da se fikusa sploh dotikamo.
Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavijo kihanje, izcedek iz nosu, srbeče oči, v nekaterih primerih pa tudi astmatične težave. Posebno pozornost velja nameniti ljudem z alergijo na naravni kavčuk oziroma lateks, saj je pri nekaterih možna navzkrižna reaktivnost.
Če imate doma velik fikus in opažate, da se težave stopnjujejo predvsem v prostoru, kjer stoji, je smiselno preveriti, ali bi lahko bil eden od sprožilcev. Pri obrezovanju uporabljajte rokavice brez lateksa, liste pa redno čistite z vlažno krpo.
Spatifil – tudi cvetni prah sobnih rastlin lahko povzroča težave
Spatifil (Spathiphyllum) velja za eno najbolj hvaležnih cvetočih sobnih rastlin. Njegovi temno zeleni listi in elegantna bela socvetja polepšajo tudi nekoliko temnejše kotičke stanovanja. Ker ga pogosto predstavljamo kot rastlino, primerno za spalnice, ga marsikdo postavi prav tja, kjer preživi največ neprekinjenih ur.
Toda tudi spatifil lahko pri posameznikih povzroči preobčutljivostne reakcije. Opisani so primeri alergij, povezanih z njegovim cvetnim prahom in drugimi rastlinskimi deli, čeprav tovrstne težave niso pogoste. Cvetni prah nastaja na betičastem socvetju, ki ga obdaja značilen bel ovršni list. Ker je razmeroma težak in se rastlina ne oprašuje predvsem z vetrom, ga v zraku praviloma ni toliko kot cvetnega prahu trav ali dreves.
Kljub temu je lahko neposredna bližina cvetoče rastline za posebej občutljive posameznike moteča. Če sumite, da vam težave povzroča prav spatifil, ga za začetek prestavite iz spalnice. Pri odstranjevanju odcvetelih socvetij pazite, da se ne dotikate oči in obraza, po opravilu pa si umijte roke.
Bršljan – težave se pogosto pokažejo na koži
Navadni bršljan (Hedera helix) ni samo priljubljena zunanja vzpenjavka, temveč tudi zanimiva sobna rastlina. Njegovi povešavi poganjki lepo zapolnijo police in viseče posode, razmeroma dobro pa uspeva tudi v hladnejših prostorih.
Pri bršljanu je treba razlikovati med alergijami dihal in reakcijami na koži. Rastlina vsebuje falcarinol in sorodne spojine, ki lahko pri občutljivih ljudeh povzročijo alergijski kontaktni dermatitis. To pomeni, da se po neposrednem stiku z rastlino pojavijo rdečica, srbenje, izpuščaji ali drobni mehurčki.
Težave se lahko pokažejo predvsem po obrezovanju, presajanju ali odstranjevanju poškodovanih listov. Če bršljan jeseni prinesemo z balkona v stanovanje, je priporočljivo, da ga pred tem temeljito pregledamo in očistimo. Na listih se lahko namreč nabere precej prahu, na rastlini pa se lahko skrivajo tudi škodljivci.
Občutljivi ljudje naj pri delu z bršljanom uporabljajo zaščitne rokavice. Če se po stiku z njim večkrat pojavijo kožne reakcije, je smiselno razmisliti o zamenjavi rastline.
Juka – previdnost predvsem pri občutljivih posameznikih
Juka (Yucca gigantea, nekdaj Yucca elephantipes) je zaradi svoje arhitekturne oblike in nezahtevne nege priljubljena predvsem v sodobno opremljenih stanovanjih. Njeni dolgi, čvrsti listi ustvarjajo izrazit zelen poudarek, ker v sobnih razmerah le redko cveti, pa je običajno niti ne povezujemo z alergijami.
Vendar so raziskovalci pri nekaterih ljudeh z alergijskim rinitisom ugotovili preobčutljivost tudi na izvlečke juke. Opisane so bile še kožne reakcije pri ljudeh, ki so bili zaradi svojega dela pogosto v stiku z rastlinami. Dokazov je sicer precej manj kot pri fikusu, zato juke ne moremo uvrščati med pogoste povzročiteljice sobnih alergij.
V praksi je lahko večja težava prah, ki se nabira na dolgih listih, predvsem če rastlina stoji v prostoru, kjer je veliko tekstila ali kjer redkeje čistimo. Jeseni, ko začnemo ogrevati stanovanje, se lahko delci prahu lažje dvigujejo in krožijo po prostoru.
Juko zato občasno obrišimo z vlažno krpo ali ji, če velikost dopušča, privoščimo nežno prhanje z mlačno vodo. S tem bomo odstranili prah in hkrati omogočili, da bodo listi bolje sprejemali svetlobo.
PREBERITE TUDI:
Krizanteme – jesenska dekoracija, ki ni primerna za vsakogar
Krizanteme (Chrysanthemum) so nepogrešljiv del jesenskih zasaditev, vse pogosteje pa z njimi okrasimo tudi notranje prostore. Cvetoče lončnice postavimo na mize, okenske police ali v predsobe, kjer s svojimi živahnimi barvami nadomestijo poletno cvetje.
Pri krizantemah so dobro poznane predvsem kontaktne alergijske reakcije. Vsebujejo namreč spojine, ki lahko pri občutljivih posameznikih povzročijo alergijski dermatitis. Težave se pogosto pojavijo po neposrednem stiku z listi, stebli ali cvetovi, na primer pri odstranjevanju odcvetelih cvetov.
Posebej previdni naj bodo ljudje, ki so že imeli kontaktne alergijske reakcije na druge rastline iz družine nebinovk, kamor sodijo tudi kamilice in rman. To sicer še ne pomeni, da bodo nujno reagirali tudi na krizanteme, vendar je možnost navzkrižne preobčutljivosti pri nekaterih rastlinskih alergenih znana.
Če krizanteme uporabljamo za jesensko dekoracijo, jih raje postavimo na svetlo, nekoliko hladnejše mesto, kjer bodo tudi dlje cvetele. Pri negi uporabimo rokavice, še posebej če smo že kdaj opazili srbenje ali rdečico po stiku z njimi.
Včasih niso krive rastline, temveč zemlja v njihovih lončkih
Pri jesenskih alergijah ne smemo spregledati še enega dejavnika, ki nima neposredne povezave z rastlinskimi alergeni. To je substrat, v katerem gojimo sobne rastline.
Ko se dnevi skrajšajo in se rast rastlin upočasni, se zmanjša tudi njihova potreba po vodi. Če jih še naprej zalivamo enako pogosto kot poleti, lahko zemlja ostaja predolgo mokra. V takšnih razmerah se na površini substrata včasih razvijejo plesni, katerih trosi lahko pri občutljivih ljudeh povzročajo alergijske težave.
Plesen prepoznamo po belkastih, sivkastih ali drugače obarvanih prevlekah na površini zemlje, čeprav vsaka bela obloga še ne pomeni plesni. Lahko gre tudi za mineralne usedline, ki nastanejo zaradi trde vode ali gnojil.
Če opazimo plesen, najprej preverimo zalivanje in odcednost substrata. Odstranimo vidno prizadeto površinsko plast, po potrebi zamenjamo substrat in poskrbimo, da voda ne zastaja v okrasnem lončku ali podstavku. Pri večji razraščenosti plesni je primernejša temeljitejša menjava zemlje. Občutljivi ljudje naj takšna opravila izvajajo zunaj ali jih prepustijo komu drugemu.
Kako jeseni zmanjšamo možnost alergijskih težav?
Dobra novica je, da se nam zaradi morebitnih alergenov ni treba odpovedati zelenju v stanovanju. Že nekaj sprememb pri negi rastlin lahko pomaga zmanjšati izpostavljenost prahu, plesnim in rastlinskim sokovom.
Preden rastline z balkona ali terase preselimo v notranjost, jim temeljito očistimo liste in pregledamo substrat. Med ogrevalno sezono redno odstranjujmo prah z listov, pri tem pa uporabljajmo vlažno krpo, da ga ne dvigujemo po prostoru. Zalivanje prilagodimo zmanjšani porabi vode in poskrbimo za ustrezno prezračevanje. Če imamo doma težave z vlago, dodatno vlaženje zraka ni priporočljivo, saj lahko spodbuja razvoj plesni in pršic.
Za ljudi z izrazito občutljivostjo so lahko primernejše rastline z gladkimi listi, ki jih preprosto očistimo, redko cvetijo in ne potrebujejo stalno mokrega substrata. Mednje sodijo denimo aspidistra (Aspidistra elatior), peperomija (Peperomia obtusifolia) in nekatere sobne palme. Seveda nobena rastlina ni povsem brez možnosti alergijskih reakcij.
Če se vam vsako jesen ponavljajo kihanje, zamašen nos, srbeče oči ali druge težave, zato ni odveč pogledati tudi proti domačemu zelenemu kotičku. Vendar rastlin ne odstranjujmo zgolj na podlagi suma. Jeseni so pogosti tudi drugi notranji alergeni, predvsem pršice in plesni, simptome pa lahko povzročajo še okužbe ali dražeče snovi v zraku. Kadar težave vztrajajo, je smiselno njihov vzrok ugotoviti z zdravniško oziroma alergološko obravnavo. Tako bomo lažje poskrbeli za svoje zdravje, ne da bi se po nepotrebnem poslovili od rastlin, ki nam lepšajo dom.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.