Balkonske zasaditve brez stresa: začnite načrtovati pravočasno
Balkonske zasaditve načrtujte pravočasno: pravilna izbira rastlin, korit in zemlje pomeni manj zalivanja in bogato cvetenje vse poletje.
Konec zime je idealen čas, da si v miru zamislimo, kakšen košček narave želimo letos ustvariti na balkonu. Katere barve nas bodo razveseljevale in katere rastline bomo z veseljem opazovali vse poletje. Ko imamo enkrat v glavi osnovno idejo in vemo, koliko sonca dobi naš balkon, je pol manj stresa, nakupi pa so veliko bolj premišljeni.
PREBERITE TUDI:
Najprej lega, šele nato izbira rastlin
Pri načrtovanju vedno začnemo pri legi, ker je to osnova. Balkon na južni ali zahodni strani, kjer sonce vztraja več kot šest ur na dan, brez težav prenese prave sončne kraljice – pelargonije, petunije, verbeno ali lantano, ki obožujejo toploto in svetlobo.
Če pa je balkon bolj senčen ali le delno osončen, se veliko lepše obnesejo begonije, fuksije in senčne pelargonije, ki ne marajo opoldanskega žgočega sonca. Ko rastlini ustreza prostor, je oskrba neprimerno lažja, tudi zalivanje pa bolj predvidljivo.
Prava korita pomenijo manj skrbi
Pri izbiri korit se ne splača varčevati pri velikosti. Bolje je izbrati nekoliko večja in globlja korita, vsaj 25 do 30 centimetrov globine, saj več zemlje pomeni večjo zalogo vlage in hranil.
Plastična korita so lahka in dobro zadržujejo vlago, glinena so estetsko zelo lepa in zračna, vendar se v njih zemlja nekoliko hitreje suši, zato zahtevajo več pozornosti. Ne glede na material pa je nujno, da imajo dovolj odtočnih lukenj, saj je dobra drenaža ključ do zdravih korenin.
Kako preprosto izračunamo količino zemlje
Količino zemlje lahko izračunamo zelo preprosto. Izmerimo dolžino, širino in globino korita v centimetrih ter te tri številke zmnožimo med seboj. Kar dobimo, delimo s 1000 in tako dobimo približno število litrov zemlje.
Če ima na primer korito 80 cm dolžine, 30 cm širine in 25 cm globine, je račun 80 × 30 × 25 = 60.000. Ko to delimo s 1000, dobimo približno 60 litrov zemlje. Vedno je smiselno kupiti kakšno vrečo več, saj se zemlja med sajenjem nekoliko posede.
Drenaža, ki prepolovi zalivanje
Drenaža ima pri balkonskih zasaditvah veliko večjo vlogo, kot si pogosto mislimo. Namesto klasičnega glinoporja lahko uporabimo tudi granulat iz plovca. Plast granul damo na dno loncev, nekaj pa jih lahko dodamo tudi po vrhu zemlje.
Takšna rešitev zadržuje vlago in jo postopoma vrača rastlinam, hkrati pa omogoča zračenje korenin. Zgornja plast granul preprečuje zbijanje zemlje in razlivanje ob zalivanju, zasaditev pa deluje bolj urejeno.
Pravilo lepe zasaditve
Sama zasaditev je eden najlepših delov ustvarjanja balkona. Pred sajenjem je smiselno rastline najprej razporediti v koritu, da vidimo, kako delujejo skupaj, kako se barve dopolnjujejo in ali je razporeditev uravnotežena.
Dobro deluje preprosto pravilo: ena višja ali izrazitejša rastlina kot poudarek, ena ali dve srednje bujni za polnost in ena viseča, ki mehko pade čez rob ter celoti doda lahkotnost. Takšna zasaditev deluje bogato, vendar ne prenatrpano.
Preverjene kombinacije, ki vedno uspejo
Med kombinacijami, ki se vedno znova izkažejo za zanesljive, je klasična trojica pelargonij, petunij in nežnega skalnega grobeljnika ob robu, ki ustvari polno, cvetočo sliko.
Za zelo sončne balkone se odlično obnese kombinacija lantane, kalibrahoje in verbene, ki prenesejo vročino in cvetijo skoraj brez premora.
Za bolj senčne lege so čudovite fuksije z begonijami in kakšna dekorativna listnata rastlina, na primer okrasna kopriva, ki doda globino. Zelo priljubljene so tudi zeliščne zasaditve z baziliko, timijanom, origanom ali meto, ob dovolj sonca pa lahko dodamo še češnjev paradižnik in kapucinke ter ustvarimo mali užitni vrt.
Gnojenje – skrivnost dolgotrajnega cvetenja
Pri balkonskih zasaditvah je pomembno, da imajo rastline ves čas na voljo dovolj hranil. Količina gnojil, ki je v zemlji ob sajenju, se po nekaj tednih intenzivne rasti hitro izčrpa.
Približno tri do štiri tedne po sajenju zato začnemo redno dognojevati. Če uporabljamo tekoče gnojilo, ga dodamo vodi za zalivanje na vsakih 7 do 10 dni. Pomembno je, da ne pretiravamo – bolje redno in zmerno kot enkrat preveč. Vedno gnojimo na že vlažno zemljo.
Če želimo manj skrbi čez poletje, so zelo praktična tudi gnojila s počasnim delovanjem, ki jih vmešamo v zemljo že ob sajenju.
Slovenci in ljubezen do cvetočih balkonov
V Sloveniji balkonske rože niso le trend, ampak skoraj del tradicije. Pelargonije, surfinije in nageljni že desetletja krasijo fasade hiš po mestih in vaseh, in poleti skoraj ni hiše brez cvetočega balkona. Ta ljubezen do urejenih balkonov je postala del občutka domačnosti.
V zadnjih letih pa se pojavlja še en zanimiv premik – vedno več ljudi si na balkonih ustvarja male užitne vrtove ali zasaditve za opraševalce. Balkon tako ni več le dekoracija, ampak postaja mini ekosistem in prostor, kjer lahko tudi v mestu ohranjamo stik z naravo.
Manj kompliciranja, več opazovanja
Ko je osnova dobro pripravljena – dovolj velika korita, kakovostna zemlja, premišljena drenaža in rastline s podobnimi potrebami – postane poletje precej bolj sproščeno. Balkon se spremeni v mali košček narave, ki nas vsak dan opomni, da so najlepše stvari pogosto preproste, ustvarjene z mislijo in malo pozornosti.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
