Kaj narediti z balkonskimi rastlinami avgusta, da ne opešajo
Vročina in dolga sezona balkonske rastline avgusta že izčrpata. Preverite, kako jim z nego povrniti moč in podaljšati cvetenje do jeseni.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Avgusta so balkoni in terase pogosto še vedno v polnem razcvetu, vendar rastline za seboj že imajo več mesecev intenzivne rasti, cvetenja in poletne vročine. Substrat v koritih je izčrpan, korenine so lahko povsem prerasle razpoložljivi prostor, vroči dnevi pa rastline vsakodnevno postavljajo na preizkušnjo. Če želimo, da bodo lepe vse do jeseni, jim moramo sedaj nameniti nekaj dodatne pozornosti.
Pri negi pa ne pretiravajmo. Avgust ni čas za velike posege pri vseh rastlinah, temveč predvsem za zalivanje, dognojevanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov, pregledovanje škodljivcev in po potrebi nekoliko odločnejše pomlajevanje tistih rastlin, ki so izgubile lepo obliko.
PREBERITE TUDI:
Ko so poganjki dolgi, cvetov pa vse manj
Pelargonije, petunije, milijon zvončkov, verbene in druge balkonske cvetlice so lahko proti koncu poletja že precej utrujene. Poganjki postanejo dolgi in redkejši, cvetenje oslabi, celotna zasaditev pa ni več tako kompaktna kot na začetku poletja.
Takšnim rastlinam lahko koristi zmerno krajšanje poganjkov. Odstranimo predvsem predolge, gole ali poškodovane dele in rastlino nekoliko oblikujemo. Pri vrstah, ki dobro prenašajo rez, bo to spodbudilo razraščanje in lahko tudi nov val cvetenja.
Vendar rastlin sredi vročinskega vala ne režemo močno. Večji poseg pomeni dodaten stres, zato je za pomlajevanje primernejše nekoliko hladnejše obdobje. Po rezi rastlino dobro oskrbimo z vodo, ko začne ponovno odganjati, pa nadaljujemo tudi z rednim dognojevanjem.
Avgusta gnojila še ne pospravimo
Ena pogostejših napak je, da proti koncu poletja prenehamo gnojiti, čeprav od balkonskih cvetlic še vedno pričakujemo obilno cvetenje.
Rastline v koritih imajo na voljo zelo omejeno količino zemlje, hranila pa se zaradi pogostega zalivanja tudi izpirajo. Pelargonije, petunije, milijon zvončkov in druge intenzivno cvetoče rastline zato še vedno potrebujejo redno dognojevanje.
Uporabljamo gnojilo, namenjeno cvetočim balkonskim rastlinam, in se držimo priporočenih odmerkov. Več gnojila ne pomeni več cvetov. Previsoka koncentracija soli v substratu lahko poškoduje korenine, še posebej če gnojimo zelo izsušeno rastlino.
Če je koreninska gruda povsem suha, jo najprej zalijemo z navadno vodo.
Največji avgustovski izziv ostaja voda
V majhnem koritu se lahko substrat v sončnem avgustovskem dnevu izsuši presenetljivo hitro. Zato zalivanja ne določamo po urniku, ampak preverjamo vlažnost zemlje.
V vročem vremenu bodo nekatere rastline potrebovale vodo vsak dan, v majhnih posodah na zelo sončnih legah morda celo pogosteje. Zalivamo temeljito, da se omoči celotna koreninska gruda in nekaj vode priteče skozi odtočne odprtine.
Najprimernejši čas je jutro. Če je rastlina zvečer močno uvela in je substrat suh, seveda ne čakamo do naslednjega dne.
Posebno pozorni bodimo na rastline, pri katerih je voda začela takoj odtekati ob robu lonca. Zelo suh šotni substrat namreč včasih težko ponovno sprejme vodo. Takšno koreninsko grudo moramo navlažiti postopoma ali lonec za kratek čas namočiti, da se substrat ponovno enakomerno napoji.
Bele mušice, pršice in drugi nepovabljeni gostje
Toplo in suho vreme ustreza tudi številnim škodljivcem. Na fuksijah in drugih balkonskih rastlinah se lahko pojavijo rastlinjakov ščitkar oziroma tako imenovane bele mušice, listne uši, resarji in pršice.
Zato vsaj enkrat na teden preglejmo tudi spodnjo stran listov. Pri beli mušici bomo ob premiku rastline pogosto opazili drobne bele žuželke, ki vzletijo z listov.
Ob prvih znakih napada ni nujno takoj poseči po insekticidu. Močno napadene liste odstranimo, rastlino lahko speremo z vodo, pri primernih rastlinah pa uporabimo registriran pripravek za zatiranje škodljivca in natančno upoštevamo navodila proizvajalca. Rumene lepljive plošče nam pomagajo predvsem pri spremljanju prisotnosti odraslih ščitkarjev in lahko del njihove populacije tudi ujamejo.
Posebno pozornost namenimo pršicam, ki se rade namnožijo prav v vročem in suhem vremenu. Nanjo lahko opozarjajo drobno svetlo pikčasti oziroma bronasti listi in pri močnejšem napadu nežne pajčevinaste niti.
Iz najlepših pelargonij in fuksij naredimo nove rastline
Avgust je tradicionalno zelo uporaben čas za pripravo potaknjencev nekaterih balkonskih rastlin, predvsem pelargonij in fuksij. Tako lahko ohranimo najljubše sorte za naslednjo sezono, ne da bi morali prezimovati velike matične rastline.
Izberemo zdrave poganjke brez cvetov in znakov bolezni ali škodljivcev. Odrežemo vršni del poganjka, odstranimo spodnje liste in potaknjenec posadimo v rahel, zračen in dobro odceden substrat za razmnoževanje.
Potaknjence postavimo na svetlo mesto brez močnega opoldanskega sonca. Substrat naj bo rahlo vlažen, nikakor pa razmočen. Prav preveč vode je pri ukoreninjanju ena pogostejših poti do propadanja potaknjencev.
Za ta namen ne potrebujemo glinenih korit, povsem primerne so manjše plastične ali druge posode z dobrimi odtočnimi odprtinami. Veliko pomembnejši od materiala posode so zračen substrat, dobra drenaža, primerna vlaga in zaščita pred močnim soncem.
Kaj pa druge trajnice in grmovnice?
Pozno poletje je primerno tudi za pripravo pololesenelih potaknjencev številnih grmovnic in nekaterih drugih rastlin. Takrat letošnji poganjki niso več povsem mehki, vendar še niso popolnoma oleseneli.
Natančen čas in način razmnoževanja sta odvisna od vrste, zato za vse rastline ne velja enak recept. V vročem in suhem vremenu je ukoreninjanje zahtevnejše, saj potaknjenec skozi liste izgublja vodo, še preden je sposoben razviti nove korenine. Potrebuje zato visoko zračno vlago, svetlo mesto brez neposrednega sonca in enakomerno vlažen, vendar zračen substrat.
Sredozemske posodovke so zdaj na vrhuncu
Oleandri, bugenvilije, citrusi in druge sredozemske rastline v večjih posodah so avgusta pogosto najlepše. Hkrati pa zaradi velike listne mase in visokih temperatur potrebujejo veliko vode.
Odstranjujemo rumene in poškodovane liste ter redno pregledujemo poganjke in spodnje strani listov. Posebej pozorni bodimo na kaparje. Njihovo prisotnost lahko izdajo lepljivi listi zaradi medene rose, na kateri se lahko pozneje razvije tudi črna sajasta prevleka.
Pri oleandru odstranjevanje posameznih odcvetelih cvetov predvsem izboljša videz rastline. Pri čiščenju in rezanju pa ne pozabimo, da je oleander strupen; po delu si umijemo roke, pri občutljivi koži pa uporabimo rokavice.
Sobne rastline na prostem še vedno uživajo
Sobne rastline, ki poletje preživljajo zunaj, lahko še vedno pustimo na prostem, če jim razmere ustrezajo. Pazimo predvsem na neposredno sonce, na katero številne niso prilagojene, in spremljamo nočne temperature. Pred jesensko selitvijo v stanovanje jih bomo morali tudi zelo dobro pregledati zaradi škodljivcev.
Če smo spomladi zamudili presajanje sobnih rastlin, avgust še ni avtomatično najboljši nadomestni termin. Večino sobnih rastlin je najprimerneje presajati v obdobju aktivne rasti, praviloma spomladi oziroma zgodaj poleti.
Če je rastlina močno prerasla lonec, voda skozi koreninsko grudo skoraj ne pronica ali obstaja drug tehten razlog za presaditev, jo lahko presadimo tudi poleti. Zdravih rastlin pa samo zato, ker je avgust, ni treba vznemirjati.
Avgust odloča, kako dolgo bo balkon še cvetel
Konec poletja še zdaleč ne pomeni konca balkonske sezone. Pelargonije, petunije, fuksije, verbene in številne druge rastline lahko ob ugodnem vremenu cvetijo še globoko v jesen.
Toda po več mesecih v istem koritu potrebujejo nekaj naše pomoči. Dovolj vode, nadaljevanje dognojevanja, odstranjevanje odcvetelih in poškodovanih delov, pravočasno odkrivanje škodljivcev ter premišljeno krajšanje utrujenih poganjkov lahko naredijo presenetljivo razliko.
Avgusta zato balkona še ne začnimo pospravljati. Z nekaj pravilnimi ukrepi mu lahko prav zdaj podaljšamo najlepši del sezone.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
