Zakaj velikocvetni srobot ne cveti in kako mu pomagamo
Zakaj velikocvetni srobot ne cveti ali slabo raste? Preverite najpogostejše napake pri sajenju, zalivanju, gnojenju in rezi ter mu pomagajte do razkošnega cvetenja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Rože in vrt za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Velikocvetni sroboti spadajo med najlepše vzpenjavke, ki jih lahko posadimo ob pergolo, ograjo, zid ali vrtni lok. Ko se odprejo njihovi veliki, svilnati cvetovi, je hitro jasno, zakaj imajo toliko občudovalcev. A sroboti znajo biti tudi vir razočaranja. Marsikdo jih kupi v polnem cvetju, jih posadi ob hišo, nato pa rastlina naslednje leto komaj životari, se suši ali sploh ne zacveti.
Težava običajno ni v tem, da bi bil srobot muhasta rastlina, temveč v tem, da ima nekaj zelo jasnih zahtev. Če katero od njih spregledamo, nam to hitro pokaže.
Korenine v senci, listi na soncu
Pri srobotih pogosto rečemo, da imajo radi glavo na soncu in noge v senci. To pomeni, da naj poganjki in listi dobijo dovolj svetlobe, koreninski del pa mora ostati hladen in zaščiten pred pregrevanjem. Velikocvetni sroboti najlepše cvetijo na svetlih legah, kjer niso ves dan izpostavljeni najhujši pripeki, predvsem pa jim ne ustreza, če se tla ob koreninah poleti močno segrejejo.
PREBERITE TUDI:
Korenine lahko zasenčimo na več načinov. Srobot posadimo ob nizek zid, ob vznožje postavimo nižje trajnice ali manjše grmičke, tla pa prekrijemo z zastirko. Pri tem pazimo, da rastline, ki jih sadimo ob vznožje srobota, niso preveč tekmovalne in mu ne odvzemajo preveč vode ter hranil. Njihova naloga je predvsem senčenje tal, ne zadušitev korenin.
Tla morajo biti rodovitna, hladna in odcedna
Srobot najbolje uspeva v globoki, humozni in rodovitni zemlji, ki zadržuje nekaj vlage, vendar se v njej voda ne sme zadrževati. To je ena najpomembnejših razlik. Srobot ne mara suše, prav tako pa ne mara mokrih, zbitih tal, v katerih korenine stojijo v vodi.
Sadilna jama naj bo dovolj velika, približno pol metra široka in globoka, saj s tem rastlini pripravimo boljše izhodišče za razvoj korenin. Težko ilovnato prst izboljšamo s kompostom, listovko ali kakovostnim sadilnim substratom, da postane bolj rahla in zračna. Pri zelo zbitih tleh je pomembno, da izboljšamo odcednost celotnega sadilnega mesta, ne le da na dno jame nasujemo nekaj kamenja. V nasprotnem primeru lahko nastane učinek posode, v kateri se voda po dežju še hitreje zadržuje.
Če so tla izrazito kisla, jih lahko po potrebi rahlo apnimo, vendar tega ne počnemo na pamet. V večini vrtnih tal bo dovolj, da zemlji dodamo zrel kompost in poskrbimo za dobro strukturo.
Srobot sadimo nekoliko globlje
Pri sajenju srobota je pomembna globina. Koreninski vrat naj bo približno 5 do 10 centimetrov pod površino zemlje. Tako rastlina lažje požene nove poganjke iz spodnjega dela in se bolje obnovi, če zgornji poganjki pozebejo, se poškodujejo ali jih prizadene bolezen.
Najprimernejši čas za sajenje je spomladi ali zgodaj jeseni, rastline v loncih pa lahko sadimo tudi v rastni sezoni, če jim po sajenju zagotovimo redno zalivanje. Po sajenju tla dobro zalijemo in zastremo, da se zemlja ne izsušuje prehitro.
Mlade srobote po sajenju pogosto močneje prikrajšamo, saj s tem spodbudimo razrast iz spodnjega dela rastline. Poganjke lahko skrajšamo nizko, na enega ali dva para močnih popkov. Takšna rez se morda zdi drastična, vendar pomaga, da srobot ne ostane gol pri tleh in se kasneje lepše obraste.
Oporo pripravimo že ob sajenju
Srobot potrebuje oporo že od začetka. Njegova stebla so krhka, zato ni dobro, da mladi poganjki opletajo v vetru. Oporo postavimo takoj ob sajenju, naj bo stabilna, dovolj visoka in primerna za oprijemanje. Sroboti se oprijemajo z listnimi peclji, zato jim bolj ustrezajo tanjše letvice, mreže, napete žice ali drobnejše konstrukcije kot povsem gladki in debeli koli.
Če srobot sadimo ob steno hiše, ga ne potisnemo čisto ob zid. Ob zidovih so tla pogosto suha, dež tja slabše seže, poleti pa se lahko močno segrevajo. Rastlino je bolje posaditi nekoliko stran od stene in poganjke usmeriti proti opori.
Zalivanje in gnojenje: manj pretiravanja, več občutka
Velikocvetni sroboti v sušnih obdobjih potrebujejo zalivanje, zlasti prva leta po sajenju. Zalivamo temeljito, da voda prodre globlje v območje korenin, ne le površinsko. Pogosto pršenje po površini ni dovolj, saj spodbuja plitvejše korenine in hitro izhlapi.
Gnojimo samo v času rasti. Uporabimo gnojilo z manj dušika in več fosforja ter kalija, na primer razmerje okoli 5-10-10, ali kakovostno gnojilo za cvetoče okrasne rastline. Preveč dušika spodbuja bujno listno rast, cvetenje pa je lahko slabše. Z gnojenjem ne pretiravamo, saj srobot ne potrebuje stalnega hranjenja, temveč enakomerno, zmerno oskrbo.
Pri rezi je najpomembnejše, da vemo, kdaj srobot cveti
Največ napak pri srobotih nastane pri rezi. Vsi sroboti se ne režejo enako, zato je dobro vedeti, v katero skupino spada sorta, ki jo imamo na vrtu. Če tega ne vemo, opazujmo, kdaj prvič zacveti.
Velikocvetne sorte, ki prvič zacvetijo šele poleti, navadno julija ali pozneje, cvetijo na novih poganjkih. Te srobote režemo konec zime ali zgodaj spomladi, februarja ali marca. Poganjke prikrajšamo precej nizko, tako da pustimo le nekaj močnih popkov pri tleh. Rastlina nato požene nove poganjke, na katerih se razvijejo cvetovi.
Drugače ravnamo z velikocvetnimi sortami, ki prvič zacvetijo že konec pomladi ali v začetku poletja, nato pa pogosto še enkrat pozno poleti. Mednje spadata tudi znani sorti 'Nelly Moser' in 'The President'. Pri teh spomladi odstranimo predvsem odmrle, poškodovane in šibke poganjke. Če jih porežemo prenizko, bomo odstranili del poganjkov, na katerih bi se razvili prvi cvetovi.
Po prvem cvetenju lahko odstranimo odcvetele cvetove in po potrebi nekoliko skrajšamo predolge poganjke. Starejše rastline postopoma pomlajujemo tako, da vsako leto odstranimo del najstarejših poganjkov. Če je rastlina zelo postarano, ogolelo ali zanemarjeno, jo lahko konec zime močneje porežemo na približno 30 do 50 centimetrov nad tlemi. V tem primeru moramo računati, da bo tisto leto prvo cvetenje slabše ali ga sploh ne bo, rastlina pa se bo obnovila za prihodnja leta.
Ko srobot propada, najprej preverimo osnovne pogoje
Če srobot slabo raste, ne cveti ali se poganjki nenadoma sušijo, najprej preverimo lego, vlago v tleh, globino sajenja in način rezi. Pogosto se izkaže, da je rastlina posajena preplitvo, da se korenine poleti pregrevajo, da so tla presuha ali pa je bila sorta obrezana ob napačnem času.
Velikocvetni sroboti niso najlažje vzpenjavke, vendar tudi niso nedosegljivo zahtevni. Potrebujejo le nekaj več pozornosti pri začetku. Ko jim pripravimo pravo mesto in razumemo njihov ritem rasti, se nam oddolžijo z razkošnim cvetenjem, ki lahko vsako leto znova spremeni ograjo, pergolo ali vrtni lok v enega najlepših prizorov poletnega vrta.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
