S.R./MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V življenju ste doživljali padce in vzpone, poraze in zmage. Bili ste svetovni prvak, med najboljšimi jugoslovanskimi igralci, reprezentant pa igralec, ki je dobil odpovedi, igralec, za katerega so se tepli slovenski in jugoslovanski klubi. Kako ste preživeli vse to?

Porazi so me seveda boleli, tudi razjokal sem se, ampak nikoli si nisem dovolil, da bi bolečina trajala več kot uro ali dve. Od šestih do devetih sem se žrl, ob devetih sem si rekel, dovolj je. Življenje gre naprej. Ob desetih sem že mirno spal.

Moja žena pa ne, ona je bila budna do treh zjutraj. Jaz nisem mogla kar pozabiti, je rekla, tega se moram naučiti. Mene pa je to naučil šport. Zmage in porazi so na dnevnem redu, kar vrstijo se. Zato moraš znati tudi iz poraza potegniti nekaj dobrega, moraš se znati motivirati. Res pa tega ne znajo vsi. Zato me prijatelji velikokrat pokličejo, ko so v krizi, da jih spodbujam. Najprej poslušam, potem pa jih zmotiviram.

Z ženo Valerijo sta skupaj 49 let. To je lep uspeh.

Žena je šla povsod z mano, ko sem igral za Jugoplastiko iz Splita, je šla z mano, za beograjski Partizan. Z njo sem se vedno lahko pogovoril o vsem, o pritiskih, o prestopih iz kluba v klub. Bilo je kar pestro in vedno mi je stala ob strani ...

Preberite celoten intervju s Petrom Vilfanom

Slovenija

Peter Vilfan: "Vso pot sem jokal, ko me ni niti pogledal"