Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tjaša Antolič, mag. psihologije, psihodinamska psihoterapevtka in strokovna vodja Centra Mentalis Maribor, svetuje, kako na dopust brez pretiranih pričakovanj – in kako se z njega vrniti brez stresa.

Ne tempirajte obveznosti do zadnje minute

Strokovnjakinja pove, da pri sproščeni pripravi na dopust zelo pomaga, da ne tempiramo službenih obveznosti do zadnje minute. »Pogosto želimo tik pred dopustom vse zaključiti in poskrbeti, da nas nihče ne bo potreboval. Čeprav je to razumljivo, ima največkrat nasproten učinek, saj pridemo na dopust povsem izčrpani, zato prve dni sploh ne počivamo, ampak le okrevamo od preddopustniškega hitenja.«

Dopust ni nagrada za opravljeno delo

»Pametneje je, da si že vnaprej vzamemo nekaj manevrskega prostora. Pravočasno predamo delo, si postavimo realna pričakovanja in sprejmemo, da lahko nekatere stvari tudi počakajo. Dopust namreč ni nagrada za popolno opravljeno delo, ampak je ključnega pomena za obnovo energije,« pojasnjuje.

Ko v dva tedna stisnemo želje celega leta

Da večina poletni oddih nestrpno pričakuje in vanj vlaga velika pričakovanja, se sogovornici zdi razumljivo. »Saj ljudje potrebujemo čas za odklop, spremembo okolja, čas zase in tiste pomembne odnose, za katere nam med letom pogosto primanjkuje časa. Pričakovanje dopusta nam daje prijeten občutek veselja in upanja, ki nas motivirata. Težava pa nastane, ko v tisti teden ali dva nezavedno stisnemo vsa pričakovanja in želje celega leta.«

OSEBNI ARHIV

Realen oddih vključuje tudi slabo vreme

»Če od dveh tednov pričakujemo, da bosta čudežno izbrisala mesece stresa, nanju naložimo pretežko breme. Takrat lahko hitro pride tudi do razočaranja, ker realen oddih vključuje tudi utrujenost, logistiko, nepredvidljivo vreme in usklajevanje želja družinskih članov. Zato je dobro, da ga ne idealiziramo preveč.«

Ni pobeg iz življenja, ampak vrnitev k sebi

»Lahko se ga veselimo, hkrati pa ohranimo realen pogled, da dopust ni popoln pobeg iz življenja, ampak priložnost, da se za nekaj časa umaknemo iz vsakodnevnega ritma in se znova povežemo s sabo, svojimi interesi in z ljudmi, ki nas polnijo,« svetuje psihologinja. Strokovnjakinja pove, da raziskave o okrevanju od dela kažejo, da pri kakovostnem počitku ni najpomembnejše to, ali lenarimo ali smo aktivni. »Najpomembnejši je pristen miselni in čustveni odklop, torej to, da z glavo nismo več v pisarni in da ne preverjamo nenehno službene pošte. Lenarjenje je lahko zelo koristno, če ga telo res potrebuje in se ob tem ne počutimo krive. Če pa telo miruje, glava pa še vedno melje službene skrbi, od takšnega počitka ne bo veliko koristi.«

Dopust naj ne postane projekt

»Po drugi strani pa nas lahko zelo regenerirajo tudi različne aktivnosti, če jih mi sami doživljamo kot prijetne, in lahko pomagajo telesu ter umu, da se preusmerita iz delovnega ritma. Recept za kakovosten dopust torej ni nujno lenarjenje ali natrpan aktiven program, ampak kombinacija obojega. Koristno je, da si dovolimo dovolj spanja, sprostitve ter prijetnega gibanja ter tudi trenutke brez načrta. Predvsem pa je pomembno, da dopust ne postane projekt, v katerem moramo nekaj doseči, videti ali izpolniti,« polaga na srce.

Domači

Mojca Fatur razkriva trik za resničen počitek

Domov ne tik pred prvim delovnim dnem

Na vprašanje, kaj storiti, da bo vrnitev z dopusta čim manj stresna, Antoličeva pove, da se lažji prehod na delo začne oblikovati že z načrtovanjem, kdaj se bomo vrnili domov. »Smiselno je, da se z dopusta ne vračamo pozno zvečer, tik pred prvim delovnim dnem, ampak si pustimo vsaj nekaj časa za razpakiranje in miselni preklop. Ob vrnitvi v službo pa je pomembno, da si za prvi delovni dan ne naložimo nerealnih pričakovanj, da bomo takoj uredili vse, kar se je nabralo v času naše odsotnosti.«

Odpor do službe je lahko opozorilo

»K lažjemu prilagajanju sodi tudi to, da kakšne prijetne navade z dopusta vključimo tudi v svoj vsakdan, ko smo doma. Če pa ob misli na službo vsakič znova začutite res hudo stisko in odpor, tega ne vzemite kot nekaj slabega. Lahko gre za opozorilo, da je vaš vsakdan preveč izčrpavajoč in premalo v skladu z vašimi željami ter potrebami. V tem primeru je vrnitev z dopusta lahko tudi priložnost za samorefleksijo,« še pove Tjaša Antolič.

Celoten prispevek je objavljen v reviji Obrazi 07/26.