Ivana Djilas: Veliko vrat zaprtih, ker je priseljenka
Pred novo ravnateljico ljubljanske Drame Ivano Djilas, ki je ravno začela svoj petletni mandat, je veliko dela, vendar njen smisel za humor ostaja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V prostorih Drame na Litostrojski 56 sva se dobili v večernih urah, ko dnevne svetlobe že davno ni bilo več. Ob prihodu v njeno pisarno me je posedla na sedež, ki spominja na terapevtov stol, sama pa je sedla za svojo pisalno mizo. Kaj se obeta Drami pod njenim vodstvom in kdo je Ivana Djilas, ki je prevzela vodenje?
Ob vašem imenovanju so se vseeno pojavili komentarji na račun tega, da ste priseljenka, čeprav ste magistrirali v Ljubljani in od takrat delate v Sloveniji. Vas komentarji prizadenejo?
Ne berem jih, ker mi jemljejo energijo in me bolijo. Za bolečino pa porabimo preveč energije. Jasno je bilo, da komentarji bodo. Bili so tudi v preteklosti.
Nekatera vrata mi v življenju niso bila odprta ravno zato, ker sem priseljenka.
Ampak to, da zdaj sediva tukaj, je precejšen korak v smer pametne, inkluzivne družbe.
Pred 14 leti bi morali prevzeti vodenje Prešernovega gledališča Kranj, ampak se na koncu to ni uresničilo. 14 let je lepa doba za razvoj – kako bi rekli, da je danes Ivana, ki vodi Dramo, drugačna od tiste, ki bi morala voditi kranjsko gledališče?
Takrat bi bila veliko radikalnejša, kot sem zdaj. To je bila Ivana, preden je imela lastne otroke, preden je prišla do razumevanja socialne varnosti, ki jo prinašajo institucije, preden se je spopadla z življenjskimi izzivi, ki jih mlad človek še ne razume najbolje.
Takrat sem bila veliko bolj groba in veliko bolj pogumna.
Zdaj veliko bolje razumem, kako pomembno je poskrbeti za zdravo okolje in dobro delovno vzdušje, kako pomembno je biti prijazen do ljudi, kako pomembno je poskrbeti tudi za zunanje sodelavce, in ne samo za redno zaposlene. V vsaki instituciji so ljudje v različnih življenjskih fazah in situacijah. Sodelavci so na različnih pozicijah varnosti – drugače je, če si gostujoča umetnica za nekaj mesecev in se moraš vsakič sproti dogovarjati za projekte ali če si nekje v službi leta in leta. Morda bi bila takrat boljši umetniški vodja in manj prijazna kot ravnateljica.
Kakšne spremembe se Drami obetajo pod vašim vodstvom? Omenjali ste mlade.
Ja, mladih imamo vsi polna usta. Naše večinsko občinstvo je mojih let ali starejše, nismo pa dovolj uspešni v privabljanju mlajšega. Nekoč je bil obisk mladih večji, ampak to je bilo morda na račun prisilnega ogleda, ki so ga imeli v okviru kulturnih dnevov v šoli. Zdi se mi, da ne govorimo najbolje sodobnih jezikov. Pri tem ne mislim na tuje jezike, ampak jezik komunikacije mlajših generacij. Navaditi se moramo tudi na nove kanale obveščanja in mladim, pa tudi ne samo mladim, tistim, ki še niso naša publika, sporočiti, da Drama ni prostor samo za izbrane ...
Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 02/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
