Simona Vodopivec in Jure Franko sta se spoznala po naključju
Simona Vodopivec in Jure Franko sta skupaj že 30 let, pa sta še vedno rada drug z drugim. Spoznala pa sta se po naključju: "To ni usoda, to je karma!"
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Simona Vodopivec in Jure Franko sta skupaj že 30 let, pa sta še vedno rada drug z drugim. Skupaj ustvarjata uspešne muzikale, skupaj potujeta, se družita s prijatelji in najbolj uživata v družbi svojih dveh otrok. Spoznala sta se po naključju, če verjamete, med policami v neki japonski trgovini. Simona se sicer ne spomni, kaj je bilo na policah, Jure pa natančno … če se ni malo pošalil. Kakorkoli že, poklepetali smo s še enim od uspešnih in dolgoletno zaljubljenih parov, ki so lahko za zgled vsem Slovencem in širše.
Simona in Jure, občudujem vajin dolgoletni zakon. Koliko let natančno? Vem, da je na štiri leta podlage.
Simona: S podlago vred 30 let. Pa še rima se … (smeh)
Jure: 30 … O madonca, eden tu narobe šteje. (smeh)
Usodno srečanje se je zgodilo na daljnem Japonskem. Nekje med policami neke trgovine … Kaj je bilo na policah?
Simona: Alenka, od tebe res ne bi pričakovala takega vprašanja. Kdo ve … Če bi bila osredotočena na robo na policah, verjetno nikoli ne bi bila skupaj …
Jure: Japonski viski, riževi krekerji z arašidi in ščipalniki za nohte.
Kako hitro sta ugotovila, da bo vajina zveza dolga in lepa?
Simona: To sva si lahko samo želela; življenjske situacije in spopadanje z njimi pa narekujejo dolžino in lepoto zakona.
Jure: Takoj!
Če se prav spomnim in če nisem preveč radovedna, sta imela nekaj težav pri povečanju družine. Lahko zaupata kaj o tem?
Simona: V zrelih letih sva se odločila za družino, časa ni bilo na pretek, na srečo je medicinska znanost pospešila in omogočila povečanje družine. Ne vem, če lahko za eno pomembno stvar v svojem življenju rečem, da mi je padla z neba.
Jure: Vse, kar da tako lepe rezultate, ni niti zdaleč težavno.
No, in zdaj ste štirje, imata sina in hčerko. Odrasla, tako rekoč. Kaj počneta, s čim se ukvarjata, je šel kateri od njiju po vajinih stopinjah?
Jure: Na srečo ne!
Simona: V otroštvu je kazalo, da imava naslednika v športu in glasbi, za kar sta oba nadarjena, pa tudi trenirala sta in hodila v glasbeno šolo. Ko pa je prišel čas odločitve, sta oba izbrala povsem svojo pot. Maya študira na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Aiden pa na pravni fakulteti.
Sta zadovoljna starša, vama jima je uspelo prenesti svoje vrednote?
Jure: To lahko le upava. Mladi imajo svoj pogled na svet.
Simona: Vzgajala sva ju po svojih najboljših močeh, med njunim odraščanjem sva se marsikdaj, kot mnogi starši, spraševala, kje sva zgrešila. Zdaj pa sem prepričana, da sta Maya in Aiden čudoviti osebi, ki odgovorno stopata po svoji poti in sta naju v marsičem že prerasla.
Že dvakrat sem si ogledala Mammo Mio, ki sta jo ustvarjala skupaj, Simona v glavni vlogi, Jure kot producent. Muzikal zažiga. Še vedno. Kako ga vidita vidva?
Jure: Noro, res je fajn.
Simona: Predrzna odločitev, brez preračunljivosti, samo z veliko željo ustvariti čim boljšo produkcijo. V Mamma Mio sem se zaljubila in sem vanjo zaljubljena še danes. Z vsako uprizoritvijo tako sama kot tudi celotna ekipa prinesemo na oder najboljše, kar zmoremo. Publika to čuti in nas s svojim obiskom in odzivom nagrajuje že 11 let.
Je v načrtu kakšen nov muzikal? Slovenci smo jih lačni, sploh takšnih velikih produkcij.
Simona: Vse večkrat mi pride na misel stavek Juretove mame: »Razmislita, kako bosta živela med svojim 60. in 70. letom, ker bo med 70. in 80. drugače.« Velik muzikal, sploh v zasebni produkciji in v majhni Sloveniji, je izjemno zahteven zalogaj in veliko tveganje. Morda v koprodukciji, sama zagotovo ne.
Jure: Obiskovalci so navdušeni tudi nad našimi Nunami v akciji!, ki so redno razprodane in si jih lahko ogledate v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleti pa bomo tudi v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah.
Simona, kako ohranjate svojo mladostnost? Ima Jure kaj zaslug pri tem?
Jure: Absolutno!!!
Simona: Nekaj prispeva genetika, malcr se sama trudim, z zdravo prehrano in gibanjem, pozitivnim odnosom do življenja, pa veliko ljubezni premorem, ki jo z veseljem razdajam … Pa vsekakor moje delo, ki ga obožujem, in seveda razumevajoč, ljubeč sopotnik …
Kaj vse počneta skupaj? Delovne obveznosti tu ne štejejo.
Simona: Veliko in rada sva skupaj, ker se imava fajn. A dihati tudi pustiva drug drugemu, vsak ima svoje dejavnosti in druženja. Rada sva doma, potujeva, imava celo nekaj skupnih športnih dejavnosti. Seveda se mora Jure tu kar precej prilagoditi, imava veliko prijateljev, oba rada dobro jeva … Najbolj sva pa vesela, če se nama uspe dobiti z otrokoma. To je premalokrat, a je zato še bolj dragoceno.
Jure: Tuhtava, se smejeva, se sekirava, potujeva … skratka vse drugo.
Kaj vama je še vedno všeč pri drugem?
Jure: To, da mi je Simona še vedno zelo všeč!
Simona: Predanost, zanesljivost, humor, iskrenost, intelekt, odprtost, modrost, tudi zunanjost …
In kaj vama gre še vedno na živce pri drugem?
Simona: Sitnobo najtežje prenašam.
Jure: Če se preveč nadišavi!
Kako rečeta temu, da sta se našla? Sreča, naključje ali kaj tretjega?
Simona: Menda naključij ni … Sreča, usoda? Ne verjamem, da bi se po naključju srečala sredi Japonske dva Slovenca, eden, ki živi v Kaliforniji, in druga, ki živi v Sloveniji, in potem skupaj prehodila tako nenavadno pot … Ali pač?
Jure: Japonsko: unmei de va nai – inga da! Prevod: To ni usoda, to je karma!
E-novice · Estrada
