Ana-Marija Ficko po ločitvi znova odprla srce
Uspešna televizijska novinarka Ana-Marija Ficko je v zadnjih letih prehodila pot, ki jo je zaznamovala tako osebna preizkušnja kot tudi novo življenjsko poglavje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po ločitvi, ki je zamajala njene predstave o družini in partnerstvu, je najprej poskrbela zase in za svoji hčerki. Danes ob sebi znova čuti toplino, bližino in podporo človeka, ki ga je pravzaprav poznala že dve desetletji. Njuna zgodba dokazuje, da največje ljubezni včasih ne pridejo nepričakovano, temveč tiho čakajo na pravi trenutek.
Ko Ana-Marija Ficko govori o ljubezni, ne govori o pravljicah, metuljčkih v trebuhu ali romantičnih idealih. Govori o zaupanju, spoštovanju, skupni rasti in odločitvi, da ostaneš ob nekom tudi takrat, ko življenje postane zahtevno. Prav zato njena nova ljubezenska zgodba ni običajna zgodba o novem začetku, temveč pripoved o zrelosti, življenjskih lekcijah in dveh ljudeh, ki sta se našla ob pravem času.
Njen izbranec je Marko Rebolj, producent, nekdanji snemalec ter velik ljubitelj fotografije in športa. Pri svojem delu pogosto spremlja pomembne športne dogodke, še posebno kolesarske dirke. Čeprav se danes zdita nerazdružljiva, se njuna zgodba ni začela z usodnim srečanjem ali ljubeznijo na prvi pogled. Poznata se namreč že dvajset let. »Pravzaprav sva se le videvala po hodnikih. Vedela sva, da sva sodelavca, se pozdravila, vendar nisva bila tesna prijatelja. Delala sva v različnih redakcijah, on v začetku bolj za Svet na Kanalu A, jaz za 24ur, zato posebnega stika ni bilo,« pripoveduje Ana-Marija.
Na vprašanje, kdaj se je začela njuna ljubezenska zgodba, odgovori nekoliko drugače, skoraj filozofsko. Prepričana je, da se njuna pot ni začela v trenutku, ko sta se zbližala, temveč mnogo prej, z vsemi izkušnjami, padci, zorenjem in učenjem, ki so ju oblikovali v človeka, kakršna sta danes: »Marko pred dvajsetimi leti ni isti človek kot danes. Tudi jaz nisem. Oba sva rasla, se spreminjala, dozorevala. In ko sva bila pripravljena, sva se preprosto srečala na drugačen način.«
Čas za okrevanje
Pomemben del te poti je bila tudi njena ločitev. Čeprav danes o tem govori mirno in odkrito, priznava, da je bila zanjo ena najtežjih življenjskih preizkušenj. Družina in partnerstvo sta bila vedno med njenimi najvišjimi vrednotami. »Prej bi verjela, da bo na zemljo padel komet, kot pa da se bom ločila,« pove iskreno. Toda prav v tem obdobju je spoznala, kako pomembno je, da človek najprej poskrbi zase. Po ločitvi se ni podala v iskanje nove ljubezni, temveč je čas namenila sebi, okrevanju in svoji družini: »Vedela sem, da moram biti najprej jaz dobro. Če je mama dobro, so dobro tudi otroci.«
Vere v ljubezen ni nikoli izgubila, vendar se ni oklepala pričakovanj. Življenje je sprejela takšno, kot je bilo, in zaupala, da bo vse prišlo ob svojem času. Danes verjame, da je bila prav ta notranja umirjenost eden od razlogov, da je lahko odprla srce novi zgodbi. Pri Marku je našla človeka, ki razume njene življenjske izkušnje. Oba sta doživela lepe in težke trenutke, oba vesta, da odnos ni samoumeven in da je za ljubezen treba skrbeti: »Ko najdeš partnerja, ki je pripravljen rasti skupaj s teboj, si naredil ogromno. Takšnega, ki ne pobegne, ko postane težko, temveč ostane in išče rešitve.«
Čeprav se je nekoč trdno držala pravila, da se s sodelavci nikoli ne bo zapletala, se je življenje znova poigralo z njenimi načrti. »Toliko zarečenega kruha sem že pojedla, da bi bila lahko sita še za dve življenji,« se zasmeje. Danes celo pravi, da ima takšna zveza svoje prednosti. Zaradi zahtevnega delovnega ritma in številnih obveznosti se prav zaradi službe vidita več, kot bi se sicer.
Velika športna navdušenca
Posebno mesto v njunem odnosu ima tudi šport. Oba obožujeta aktiven življenjski slog, gibanje v naravi in raziskovanje novih poti. Marko je navdušen gornik in strasten kolesar, Ana-Marija pa je bila s cestnim kolesom povezana že kot najstnica, ko je bilo takšnih navdušencev pri nas še zelo malo. Poleg kolesarjenja ima rada tudi pohodništvo, plezanje in turno smučanje, skratka vse dejavnosti, ki jih z veseljem deli tudi z Markom: »Krasno je, če si s partnerjem deliš hobije. Ne pomeni, da moraš biti ves čas skupaj, vendar je lepo ustvarjati skupne spomine in doživljati lepote v dvoje.«
Še ena od vezi, ki ju povezuje, je ljubezen do živali. Posebno mesto imajo pri obeh konji. Čeprav Ana-Marija danes ne jaha več aktivno, je bila kot najstnica nad konji očarana. Danes to strast živita njeni hčerki, še posebno ena od njiju, ki ima celo svojo kobilo. Tudi Markova hčerka obožuje konje, zato so postali pomemben del njihove razširjene družinske zgodbe.
Življenje redko sledi našim načrtom
Ko danes pogleda nazaj na svojo življenjsko pot, uspešno kariero, materinstvo in novo ljubezen, srečo razume drugače kot nekoč: »Sreča ni vrh gore. Sreča je mir, ki ga začutim, ko se neham dokazovati.«
Po vseh življenjskih preizkušnjah jo najbolj osrečujejo preproste stvari: hčerki, ki odraščata v samostojni mladi ženski, delo, ki ima smisel, in človek ob njej, pred katerim ji ni treba igrati nobene vloge. Njena zgodba je tako opomnik, da življenje redko sledi načrtom, ki si jih zarišemo. Včasih nas odpelje po povsem drugi poti, kot smo si jo predstavljali. A prav tam, kjer najmanj pričakujemo, lahko najdemo nekaj dragocenega.
E-novice · Estrada
