Dražena Zečića na Maribor vežejo lepi spomini, saj je to mesto, v katerem je pred 20 leti prvič nastopil na slovenskih tleh. »V Mariboru sem imel svoj prvi nastop v Sloveniji, na katerega me je povabil Bojan Belna, ki je imel tam svojo diskoteko. Takrat sem si rekel, le kdo me bo v Sloveniji poslušal. In res je prišlo na moj prvi nastop le 50 ljudi, na drugega 250. Tretje leto jih je bilo že 1000 in potem smo se iz diskoteke selili v dvorano Tabor,« se spominja začetkov v Mariboru. In tudi iz hvaležnosti zvestemu občinstvu, ki vsa ta leta prepeva z njim, za 20. jubilejni koncert pripravlja nekaj posebnega. »Poleg Grupe Banana se mi bo na odru pridružil tudi Orkester Josipa Cvitanovića in verjemite, da se nam obeta resnično lep večer.«
Ženske so navdih vsega
Po vseh teh letih pa ostaja isto tudi to, da se pod odrom, na katerem prepeva Dražen, najraje zbira žensko občinstvo, saj dekleta in žene obožujejo njegove pesmi. »Zaradi žensk sem jaz tudi začel pisati pesmi,« s prešernim nasmehom na obrazu ob tej naši ugotovitvi pravi Dražen. »Od nekdaj pišem o ljubezni pa o odnosih med ljudmi, prijatelji in vedno se nekako vse to izraža skozi ljubezen do žensk. Sicer pa, kaj bi bil svet brez žensk in ljubezni!«
Slednjo, ljubezen namreč, neguje tudi doma, ne le na odru. Z ženo Boženo sta poročena že 31 let in še vedno je hvaležen za dan, ko sta se spoznala. »Prijatelju, ki me je takrat vozil na nastope v Brelo, je bila všeč neka punca. Pa me je prepričal, da grem z njim na zmenek, ker bo njegova simpatija pripeljala s seboj prijateljico. Sprva sicer nad tem nisem bil navdušen, ampak prav ta prijateljica je pozneje postala moja žena. Božena je bila zelo lepa ženska in ne vem, kaj ji je bilo, da me je izbrala, očitno ni videla dobro. Sem ji pa zelo hvaležen, da je ostala ob meni ob vseh vzponih in padcih, s katerimi nama je postreglo življenje. Lahko rečem le, da je čudovita žena.« Bolj za šalo kot zares še pripomni, da je verjetno skrivnost njunega uspešnega zakona tudi v tem, da je bil v vseh 31 letih zakona od doma odsoten zagotovo 16 let. »Včasih sem ji rekel, da naj gre z menoj na nastope in turneje, pa je vedno govorila, da se mi bo pridružila, ko bodo otroci večji, ko bodo končali šolo in šli na svoje. No, zdaj, ko sva na tem, da bi lahko bila več skupaj, smo dobili pa vnuka in zdaj pa res nima več časa zame.«
O slavi
Vendar Dražen zaradi tega ni prav nič užaljen, tudi njemu namreč največ pomeni prav družina in vesel je vsake minute, ki jo lahko preživi s svojimi domačimi. »Najinim trem otrokom, hčerama Mii in Antonii ter sinu Petru, in njihovim partnerjem so vrata našega doma vedno na široko odprta. Zelo smo povezani drug z drugim. Z nami živi tudi moja mama, ki je stara 85 let, vedno pa mi je v veselje videti tudi taščo,« pravi 55-letni pevec, ki se v kratkem odpravlja na krajšo turnejo po Kanadi.
Tudi do tja namreč seže njegova priljubljenost, čeprav se sam z zvezdništvom in prepoznavnostjo še vedno ne znajde najbolje. »Biti javna oseba ni lahko. Čeprav sem imel vse življenje rad umetnost izražanja, je zame bil in je še vedno vsak javni nastop stresen. Čeprav sem vedno rad v družbi ljudi, imam raje kot velike množice manjše skupine, v katerih je stik pristnejši. Saj sčasoma sem se navadil tudi na velike množice, na to, da sem javna oseba, se pa še vedno navajam. Še zdaj sem včasih presenečen, da me spoznajo na ulici, ker zakaj bi me sploh morali poznati,« skromno modruje pevec, ki je verjetno prav zaradi te svoje značajske lastnosti ostal z nogami trdno na tleh in takšen, kakršen je od nekdaj bil. »Prijateljem vedno govorim, naj me sprejmejo z vsemi mojimi napakami in ne s tem, kar oni mislijo, da jaz sem oziroma bi moral biti. Tudi jaz sem namreč včasih slabe volje. Ali pa hodim zamišljeno po ulici in koga med njimi ne opazim. Tudi jaz se kdaj pa kdaj razjezim v avtu, čeprav v takem primeru prav zaradi svoje prepoznavnosti vendarle malo brzdam svoj dalmatinski temperament.«
Seveda pazi, da se zunaj doma obnaša svojemu znanemu imenu primerno, zato pa je doma rad toliko bolj sproščen. »Žena mi je včasih rekla, ko so hčere vozile domov zete, naj ne hodim vpričo njih po hiši samo v spodnjicah, pa sem hitro naredil red. Rekel sem ji, da če še v svoji hiši ne bom mogel normalno dihati, potem se bom kar odselil.« No, do selitve seveda ni nikoli prišlo, ima pa Dražen v svoji hiši posebno, recimo temu moško sobo, v katero se umakne, kadar ustvarja, ali pa v njej počiva, ko se po daljšem času vrne domov, potem pa se hitro spet pridruži družini v kuhinji ali dnevni sobi.
