Miro Todosovski je prijeten možak, ki je dolgo bolj kot slavi in popularnosti dajal prednost prijateljem in lagodnemu življenju. »Sem pustolovec. Leta 2005 sem recimo šel iz Šiške na resničnostni šov v Makedonijo – to je bil vsebalkanski Big Brother. Tam sem zmagal, a zmage nisem znal dobro izkoristiti,« priznava. »Prišel sem iz geta. Šentvid, kamor smo se preselili v osnovni šoli, je zame res nekakšen geto. Tam smo v družbi vsi enaki in morda je tudi to razlog, da sploh nisem želel biti poseben, prepoznaven. Pa tudi prehitro sem živel, kar so takoj opazili tisti, ki bi mi sicer lahko pomagali. Nisem bil obremenjen z denarjem, nisem imel prevelikih ambicij. Predvsem pa si nisem niti mislil, da sem kaj posebnega,« pravi glasbenik, ki je zelo čustven človek in dostikrat pogreša stare prijatelje. »Če grem mimo klopce, kjer sem dobil prvi poljub, me kar stisne. To pogrešam. Z nekaterimi prijatelji iz mladosti sem še v stiku, ampak v mojih mislih so vsi. Morda za uspeh nisem bil dovolj individualist, temveč sem hotel samo čim prej k prijateljem. To mi je bilo bolj pomembno, kot da bi šel na intervju in podobno,« pravi Miro, ki pa poudarja, da se je zdaj spremenil.

Borec

Njegov talent so že pred tremi desetletji prepoznali številni glasbeni poznavalci. »Bil sem na velikih odrih, pel z mnogimi, videl kup velikih zgodb, vendar se načrti niso uresničili, kot bi si želel. Za vsako stvar sem se res moral boriti. Dostikrat sem bil razočaran. Zadovoljen sem z življenjem, ampak s to pesmijo je končno prišel odziv, ki sem si ga vedno želel. V tem trenutku lahko priznam, da me je strah, da ne bi kaj zafrknil, uničil, ker vem, kako je danes vse krhko. Danes si lahko hitro na vrhu pa tudi hitro na dnu. Gotovo sem tudi sam kriv, da mi prej ni vse uspelo, zato res upam, da tokrat ne bo tako. Je pa gotovo treba imeti v življenju veliko sreče, saj samo talent ni dovolj za uspeh. Če kakšne priložnosti ne izkoristiš pravilno, očitno še nisi dovolj zrel. Zato res mislim, da je pesem Starimo ljubavi prišla v pravem trenutku, da sem za to zgodbo zdaj dovolj zrel.«

Pesem Starimo ljubavi je posebej za Mira napisal hrvaški avtor in pevec Martin Žunec, ki je Mira v svojem zagrebškem studiu tudi posnel. Miro je bil nad skladbo takoj navdušen, saj se je v njej prepoznal. »Čeprav nisem avtor te pesmi, čutim, da je pisana za mene in se najdem v vsakem verzu. In jo zato tudi lažje interpretiram. Gotovo je to razlog za izjemen odziv, saj še nobena moja pesem ni imela takega odziva, čeprav sem imel leta 2000 pet tednov uspešnico na prvem mestu, se dobro odrezal na festivalih in podobno. V pesmi pojem o svoji boljši polovici. Kot da bi naredil nekakšno inventuro vseh let, ki so za menoj. V pesmi je čutiti strah pred minljivostjo, saj počasi prihajamo v leta, ko nismo več mladi, ogledalo pokaže, da že vse sivi, pa čeprav se kdaj počutim kot mladenič. V tem besedilu se res najdem, saj sem tudi sam delal inventuro svoje glasbene poti. Bilo je veliko vzponov, padcev, sodelovanj, razočaranj …«

Hrepenenje

Čeprav je Miro imel karizmo, ki je navsezadnje celo gledalce na vsem Balkanu prepričala, da so ga izbrali za zmagovalca regijske oddaje Big Brother, in čeprav ima izjemen pevski talent, je bil vedno zelo samokritičen in zato nikoli ni bil preveč samozavesten. »Vem, da delam dobro, več kot to pa zase ne upam reči. Na srečo se z leti glava in tempo umirita, pa začneš drugače predelovati stvari okoli sebe. Tudi ljudi, ki mi prihajajo naproti. Včasih sem odrinil kakšne, ki so mi želeli dobro, pa tega nisem prepoznal, po drugi strani pa sem spustil preblizu takšne, ki bi jih moral držati stran.«

Da se je Miro resnično zresnil in spremenil, dokazuje tudi informacija, da si po novem želi družino. »Šele zdaj sem začel razmišljati o otroku. Moja partnerica me pri tem podpira. Ker je precej mlajša od mene, je ravno v pravih letih za mamo. Jaz sem morda že malo v letih, ampak če je imel Zdravko prvo hči pri šestdesetih, imam jaz lahko pri debelih štiridesetih. No, pri 47 letih, če smo natančni,« se zasmeji.

Miro ni samo odraščal ob glasbi Zdravka Čolića, pač pa je z njim tudi nastopal v Stožicah. Tako kot tudi z Bajago, Prljavim kazalištem, Bijelim dugmetom in drugimi glasbenimi izvajalci, ob katerih je odraščal. Izvrstno oponaša pevca Bijelog dugmeta, saj ima tudi sam lahko hripav glas, čeprav po drugi strani lahko poje tudi čisto. »Nekoč sem želel oponašati tiste, ki so mi bili všeč. Zdaj pa v studiu iščem sebe, svoj glas,« razlaga glasbenik, ki posluša zelo raznoliko glasbo. Čeprav ga zaradi njegovih nastopov, kjer je pel priredbe jugohitov, povezujemo z balkansko glasbo, ima rad tudi Sade, Georga Michaela …

Njegovo življenje se že od malega vrti okoli glasbe, vendar pa je zelo povezan tudi s športom. Miro namreč redno igra tenis, košarko, nogomet – v slednjem celo tekmuje za glasbeno reprezentanco. Med športniki ima tudi veliko prijateljev. »Luko poznam, ker je sin mojega prijatelja, družim se namreč s Sašo Dončićem. Prijatelj sem tudi z Renejem Krhinom, pa Rašem Nesterovićem … Za naše športnike sem tudi že velikokrat nastopal,« pravi Miro, ki se tudi redno odziva na dobrodelne nastope.