Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

 »Ne pozabimo, da sončna krema ni namenjena podaljševanju izpostavljanja soncu, ampak je le dodatna zaščita na predelih, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili, pokrivalom, očali in senco,« opominja prof. dr. Katja Žmitek, prodekanja za študijske in raziskovalne zadeve na VIST – Fakulteti za aplikativne vede, kjer pedagoško in raziskovalno deluje predvsem na področju kozmetike. Še vedno prehitro pozabimo, da sonce stara.

Za zaščito pred soncem uporabljamo zaščitna oblačila, pokrivala in sončna očala, kjer kože ne moremo zaščititi z oblačili, pa nanesemo zaščitni izdelek s širokospektralno zaščito in SPF 30 ali več, svetuje sogovornica, sicer tudi raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko. Raziskuje, kaj vpliva na zdravje, stanje in videz kože – od prehrane, funkcionalnih živil in preskrbljenosti z vitaminom D do kozmetičnih izdelkov, aparaturnih tehnik ter vplivov UV-sevanja na kožo. UV-sevanje je eden ključnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na staranje kože, pojasnjuje.

Ni vredno tvegati

»Posledice UV-sevanja se lahko pokažejo kot zgodnje spremembe, na primer sončne opekline, porjavelost, preobčutljivostne reakcije ali poslabšanje nekaterih kožnih bolezni, dolgoročno pa kot prezgodnje staranje kože, pigmentne spremembe, predrakave spremembe in kožni rak. UV-sevanje A je prisotno vse leto, prehaja skozi oblake in steklo ter prodira globlje v kožo, zato pomembno prispeva k dolgoročnim poškodbam kože in fotostaranju. UV-sevanja B je največ poleti in okoli poldneva, steklo ga zadrži, oblaki pa deloma. Učinkuje bolj v površinskih plasteh kože in je tesneje povezano s sončnimi opeklinami. Obe vrsti UV-sevanja poškodujeta kožo in sta pomemben dejavnik tveganja za nastanek melanomskih in nemelanomskih rakov kože, zato je njena zaščita obvezna.«

Osebni arhiv

Ste že slišali za fotostaranje?

»Na predelih, bolj izpostavljenih soncu, kot so obraz, dekolte, rame, zgornji del hrbta, hrbtišče rok in dlani, prihaja do fotostaranja. Posledice so propadanje kolagenskih vlaken, kopičenje okvarjenega elastina, slabša čvrstost in prožnost kože, poškodbe kapilar, zadebelitev povrhnjice, zmanjšana vlažnost in slabša zaščitna funkcija kože. To se postane suha, manj prožna, bolj zgubana, neenakomerno obarvana, s pigmentnimi lisami in vidnejšimi žilicami. Zato je eden najpomembnejših ukrepov za ohranjanje mladostne kože dosledna zaščita pred UV-sevanjem. Prejeti odmerki UV-sevanja se skozi življenje seštevajo, poškodbe pa kopičijo.«

Zdrave navade za mladosten videz

Če želimo ohraniti mladostno kožo, zaščita pred soncem ni edini ukrep. »Koži pomagamo tudi z uravnoteženo prehrano, zadostnim vnosom tekočine, kakovostnim spanjem, obvladovanjem stresa, rednim gibanjem in primerno nego. Prehrana naj bo raznolika, z dovolj zelenjave, sadja, kakovostnih beljakovin, nenasičenih maščob in mikrohranil, saj koža za obnovo potrebuje ustrezne gradnike. Antioksidanti iz prehrane in kozmetičnih izdelkov lahko pomagajo pri zaščiti celic pred oksidativnimi procesi, vendar ne morejo nadomestiti zaščite pred UV-sevanjem. Med največjimi pospeševalci staranja kože sta še kajenje oziroma uporaba nikotinskih izdelkov in pretirano uživanje alkohola. Tudi pomanjkanje spanja, kronični stres, premalo gibanja, neuravnotežena prehrana z veliko visoko predelanih živil in sladkorjev ter nezadosten vnos tekočine vam niso v prid. Koža je organ, ki odraža splošno stanje telesa, zato njena nega ni samo vprašanje kozmetičnih izdelkov, ampak tudi vsakodnevnega življenjskega sloga.«

Lepota

Preizkušeni recepti za naravne maske in pilinge

Redna nega

Pri negi kože je osnova preprosta, a redna rutina. »Dobrodošli so izdelki z antioksidanti, saj koži pomagajo pri obrambi pred vplivi okolja. Pri koži z izrazitejšimi znaki staranja so lahko smiselni tudi izdelki oziroma sestavine, ki podpirajo obnovo kože in sintezo kolagena, vendar morajo biti izbrani premišljeno ter glede na stanje kože. Pri zelo mladi koži pa pretiravanje s takšnimi izdelki ni potrebno. Pogosto je bolj koristno, da kože ne obremenjujemo s prevelikim številom aktivnih sestavin. Poleti je koža pogosteje izpostavljena soncu, vročini, potenju, vetru, slani ali klorirani vodi, zato v tem času potrebuje predvsem dobro zaščito, blago čiščenje, vlaženje, pomirjanje in podporo kožni barieri.

Priporočam uporabo blagih čistilnih sredstev, ki kože ne izsušijo, ter vlažilnih izdelkov, kot so serumi ali kreme z vlažilci in sestavinami, ki podpirajo kožno bariero. Poleti so pogosto prijetnejše lažje teksture. Posebej pomembno je, da zvečer dobro odstranimo ostanke zaščitnih izdelkov, pot in nečistoče, vendar brez agresivnega čiščenja. Smiselni so tudi izdelki z antioksidanti in pomirjujočimi sestavinami, posebej po večji izpostavljenosti soncu, vetru ali vodi. Potrebna pa je previdnost pri pilingih in močnejših aktivnih sestavinah. Pretirano ali prepogosto luščenje lahko oslabi kožno bariero ter poveča občutljivost in draženje kože. Močnejši kemični pilingi, visoke koncentracije kislin, retinoidi in agresivni mehanski pilingi v obdobju večje izpostavljenosti soncu praviloma niso priporočljivi oziroma naj se uporabljajo le po strokovnem nasvetu.«

Shutterstock

Naravno ni nujno varno!

»Ljudje pogosto domnevajo, da so naravne sestavine samodejno nežne in neškodljive, vendar to ne drži vedno. Nekatera eterična olja, predvsem eterična olja citrusov, lahko vsebujejo fototoksične spojine, ki ob izpostavitvi UV-sevanju povečajo tveganje za kožne reakcije, rdečino, draženje ali pigmentacije. Podobno velja za šentjanževo olje, ki ni primerno za uporabo pred izpostavljanjem soncu, saj lahko poveča občutljivost kože za UV-sevanje. Rastlinska olja, masla in naravni balzami so lahko del nege, zlasti za podporo kožni barieri ali nego suhe kože. Vendar jih je smiselno uporabljati premišljeno, najbolje zvečer ali takrat, ko kože ne bomo izpostavljali soncu. Ob tem pa jih ne smemo razumeti kot zaščito pred soncem. Na spletu kroži veliko mitov, da imajo nekatera rastlinska olja, na primer malinovo, kokosovo, korenčkovo, karitejevo ali olje tamanu, visok naravni SPF. Raziskave, opravljene s standardnimi metodami, so pokazale, da večina takšnih olj daje zelo nizko zaščito pred UVB-žarki. V eni od raziskav nobeno od 14 testiranih rastlinskih olj ni doseglo niti najnižje v EU veljavne meje za zaščitne izdelke, to je SPF 6.

Večina jih je imela SPF vrednosti le okoli dva do tri. Res je, da lahko rastlinska olja vsebujejo koristne sestavine, kot so tokoferoli, karotenoidi in druge antioksidativne spojine, ki lahko podpirajo nego ter obnovo kože. Vendar to ni enako kot zaščita pred UV-sevanjem. Učinkujejo lahko negovalno, ne pa kot zanesljiv zaščitni filter. Če jih uporabljamo namesto zaščitnega sredstva, lahko ustvarijo lažen občutek varnosti ter povečajo tveganje za opekline, fotostaranje in druge poškodbe kože.« Katjino priporočilo za poletje je torej preprosto: čim manj draženja, dovolj vlaženja, redna zaščita pred UV-sevanjem in po potrebi pomirjujoča nega po izpostavitvi sončnim žarkom.

Kakšno zaščitno sončno kremo izbrati

»Izberimo preverjen, reguliran izdelek s širokospektralno zaščito, torej zaščito pred UV-sevanjem A in B, ter dovolj visok zaščitni faktor – priporočljiv je SPF 30 ali več. SPF pove predvsem, v kakšni meri izdelek ščiti pred UV-sevanjem B, ki je povezano z opeklinami, zato je treba posebej preveriti, da izdelek omogoča tudi zaščito pred UV-žarki A. Pri občutljivi koži ali pri otrocih so primerna izbira mineralni filtri, kot sta cinkov oksid in titanov dioksid, za vsakodnevno uporabo pa so za nekatere prijetnejši izdelki z organskimi ali kombiniranimi filtri. Pri mastni ali aknasti koži je smiselno izbrati lažje, nemastne in nekomedogene teksture, na primer fluide, gele ali lažje emulzije, ki ne mašijo por ter kože ne obremenjujejo dodatno. Pri suhi koži so lahko primernejše bogatejše kreme, ki poleg zaščite tudi bolj podprejo kožno bariero. Za šport, potenje in kopanje pa izberemo izdelek, ki je odporen proti vodi in se bolje obdrži na koži ob stiku z njo, vendar ga je kljub temu treba redno obnavljati.

NAMIG: V praksi si zaščitne izdelke pogosto nanesemo v precej manjših količinah, kot so uporabljene pri določanju SPF v standardiziranih testiranjih, zato je dejanska zaščita na koži lahko bistveno nižja od navedene na embalaži. Prav zato je smiselno izbrati višji zaščitni faktor, praviloma SPF 30 ali več, pogosto pa tudi SPF 50, zlasti pri daljši izpostavljenosti, svetlejši ali občutljivejši koži, pri otrocih, športu, vodi ali močnejšem UV-indeksu.

NASVET: Nanos sončne kreme je treba redno obnavljati, zlasti po kopanju, močnem potenju, brisanju z brisačo oziroma približno vsaki dve uri. Oznaka vodoodporno ne pomeni, da zaščita traja ves dan, temveč le, da izdelek nekoliko dlje ohrani zaščito, čeprav smo bili v vodi.

Profimedia

Zdrave zagorelosti ni!

»Zdrave zagorelosti ni, saj je vsaka porjavelost posledica poškodbe kože in obrambnega odziva kože na UV-sevanje. Med najmočnejšim soncem se umaknemo v senco. Upoštevamo pravilo sence – ko je naša senca krajša od telesa, je sonce visoko in UV-sevanje močnejše. Uporabljamo zaščitna oblačila, pokrivala in sončna očala. Zaščito uporabljajmo tudi pri vsakodnevnih opravilih, vrtnarjenju in športnih dejavnostih na prostem. Poškodbe kože se namreč seštevajo.«

Zaščitimo se tudi v oblačnem vremenu

»Oblaki sicer deloma zmanjšajo UV-sevanje B, ki je povezano z opeklinami, vendar UV-žarki A prehajajo skozi oblake in prispevajo k dolgoročnim poškodbam kože ter fotostaranju. Prav zato lahko v oblačnem vremenu hitro podcenimo tveganje, saj sonca ne občutimo kot močnega, škoda v koži pa kljub temu lahko nastaja.«

Že s krajšim sprehodom dobimo dovolj vitamina D

»Poleti osnovne potrebe po vitaminu D zadovoljimo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, na primer z 10- do 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljeni vsaj roke in obraz. Daljše izpostavljanje ne pomeni večje koristi, saj se tvorba vitamina D v koži uravnava, pomeni pa večje tveganje za opekline, fotostaranje in druge poškodbe kože.«

Prejeti odmerki UV-sevanja se skozi življenje seštevajo, poškodbe pa kopičijo.

revija Jana