Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zmerna toplota koristi, ko pa grejo temperature v nebo, se pozitivni učinek hitro obrne v svoje nasprotje. Vročina ne obremeni le našega telesa, ampak tudi naša čustva, razmišljanje in odnose.

Kako zelo, je preučevala pregledna študija dr. Josepha R. Taliercia, objavljena leta 2024 v reviji American Psychologist. Avtor je analiziral in primerjal ugotovitve številnih raziskav iz različnih držav in podnebnih pasov. Čeprav so bile opravljene v različnih okoljih, vse kažejo isto sliko: ko temperature presežejo območje udobja, vročina udari po duševnem zdravju. Pri ljudeh, ki že živijo z duševno motnjo, pa lahko simptome še dodatno poslabša.

Zdravje

Vročina je lahko nevarna

Vročinsko živčni

Verjetno se vsi strinjamo, da smo po nekaj zelo vročih dneh manj potrpežljivi. Hitreje nam gre kaj na živce, prej izgubimo potrpljenje in težje ohranjamo dobro voljo. Raziskava kaže, da to ni zgolj občutek. Že pri temperaturi nad 21 °C se začne občutek dobrega razpoloženja manjšati, povečujeta pa se utrujenost in tesnoba. Ko temperatura preseže približno 32 °C, je to že močno opazno. V najbolj vročih mesecih se zato zaradi paničnih napadov in tesnobe mnogi znajdejo celo na urgenci.

Vročina lahko poglobi tudi depresijo. Ena od raziskav, ki jih povzema študija, je pokazala, da na območjih s povprečno letno temperaturo okoli 23 °C višja temperatura pripelje do 7-odstotnega porasta depresije. Zanimivo, v vročih dneh so tudi družbena omrežja polnejša depresivno obarvanih objav, kar tudi lahko negativno vpliva na razpoloženje širše družbe.

Shutterstock

V vročini se vedemo drugače

Ko nam je (pre)vroče, ne trpi le naše razpoloženje. Slabše razmišljamo, težje se osredotočimo in hitreje naredimo napako. Raziskave kažejo slabši delovni spomin, manjšo pozornost, večjo utrujenost, več impulzivnosti in počasnejše reševanje problemov. Posledica je tudi več delovnih napak in nezgod.

Prav zato smo takrat tudi bolj impulzivni. Hitreje reagiramo, prej povzdignemo glas in se težje umirimo. Ena od raziskav je pokazala, da lahko že po več kot dveh urah izpostavljenosti temperaturi nad 21 °C vročina pojasni do 82 odstotkov razlik v sovražnem vedenju. Ameriške raziskave celo kažejo, da čez lužo z vsako stopinjo nad običajnim povprečjem število umorov naraste za do šest odstotkov, pogostejši pa so tudi spori med partnerji, nasilni incidenti in konflikti s policijo. Vročina namreč oteži nadzor nad čustvi in impulzi.

Kdo je posebej ranljiv?

Največje breme vročine nosijo ljudje, ki se že spopadajo z duševnimi motnjami. Raziskava posebej omenja depresijo, bipolarno motnjo, shizofrenijo, anksiozne motnje in demenco. Če živimo z depresijo, nas lahko vročina še dodatno izčrpa in poglobi občutke brezupa. Pri bipolarni motnji lahko vroče noči in slab spanec pripomorejo k razvoju manične epizode. Pri shizofreniji se lahko psihotični simptomi okrepijo.

K temu pripomorejo tudi zdravila, ki jih potrebujejo duševni bolniki. Številni antipsihotiki, nekateri antidepresivi, anksiolitiki in antikolinergiki lahko zmanjšajo potenje, spremenijo občutek žeje ali vplivajo na sposobnost telesa, da učinkovito odvaja toploto. To pomeni, da se telo počasneje ohlaja in se bolniki še hitreje pregrejejo. Med vročinskimi valovi se lahko tveganje za hospitalizacijo pri ljudeh, ki jemljejo nekatera od teh zdravil, poveča tudi za od 11- do 14-krat.

Posebej ranljivi so ljudje s psihotičnimi motnjami. Zaradi bolezni težje zaznajo, da so v nevarnosti, ali pa ne ukrepajo. Ne poiščejo sence, ne pijejo dovolj tekočine ali ne poiščejo pomoči. Ker pogosto živijo sami ali na robu družbe, je verjetnost, da jim bo kdo pomagal, manjša. Med vročinskimi valovi se pri tej skupini bolnikov tveganje za prezgodnjo smrt poveča za več kot 200 odstotkov.

Vročina je povezana tudi z večjim tveganjem za samopoškodovanje in samomor. Raziskave kažejo, da se v ZDA ob vsakem zvišanju povprečne mesečne temperature za eno stopinjo Celzija število samomorov poveča za približno 0,7 odstotka, poveča pa se tudi število nujnih medicinskih prevozov zaradi namernega samopoškodovanja.

Shutterstock

Kaj se dogaja v telesu?

Za vsem tem seveda stojijo procesi, ki se v vročini dogajajo v telesu. Ko nam je vroče, izgubljamo tekočino in elektrolite, telo pa porablja veliko energije, da ohranja sebi primerno temperaturo. To pomeni, da imajo naši možgani na voljo manj »zmogljivosti« za druge naloge.

Vročina sproži tudi izločanje stresnega hormona kortizola, spremeni delovanje serotonina in dopamina, poslabša spanec ter povzroča vnetne procese v možganih. Zato slabše pomnimo, počasneje reagiramo in težje nadzorujemo čustva. Ker so možgani preobremenjeni s hlajenjem telesa, lahko vsako nedolžno pripombo razumemo kot napad.

Kako si lahko pomagamo

Pri tem vprašanju se, žal, ne da odkriti Amerike. Počitek, senca, izogibanje naporom, hlajenje, dovolj tekočine, lahka hrana, mokre rute okoli vratu in vsaj pahljača v roki so rešitve, ki jih poznamo vsi. Razen tega pa lahko poskusimo biti strpnejši drug z drugim in se zavedati, da je za naše (ne)razpoloženje bolj verjetno kriva vročina kot neznosnost ljudi okoli nas. Pa še k bližnjim in sosedom poglejmo, če jim lahko v teh težkih dneh s čim pomagamo!

revija Jana