Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Seveda je čisto mogoče, da bodo na dan izida Jane o njem že govorili kot o bivšem predsedniku Svetovne nogometne zveze, po drugi strani je pa seveda tudi možno, da bo ostal in postal še močnejši. Preobrat za preobratom, ko že misliš, da veš, kam gre ta zgodba, se nenadoma obrne v čisto novo smer. Najprej je švicarski Italijan ali italijanski Švicar Infantino, kakor pač gledate na stvar, sedel na vrhu gore, nedotakljiv, neranljiv, večen, potem je pa tako hitro zdrsnil po pobočju, da se nam je kar zvrtelo. In se s kremplji in zobmi oklepal suhe veje nad prepadom. Zdelo se je neizogibno, da se bo zlomila … a se ni. Ne še. S sredinega kriznega sestanka v Maroku – v medijih so ugibali, da bo tam morda objavil svoj odstop – se je vrnil s podporo svoje organizacije. Fifa stoji za njim, so sporočili.

»Trenutno se zdi, da je pritisk rahlo popustil,« je poročal Guardianov novinar. »Zdaj bodo razprave o tem, kako bo vložek še poskočil. Če Infantino ne bo hitro padel, bodo nacionalne zveze domnevale, da bo ostal, se sprijaznile s porazom in ga podprle. Brez jasno določenega tekmeca in vsesplošnega umika podpore bo verjetno znova izvoljen.« Kot smo rekli, te zgodbe kar noče biti konec.

Siva uradniška miš

 Za človeka, ki je veliko na naslovnicah, imamo presenetljivo malo podatkov o njegovem zasebnem življenju. Vemo, da je pravnik, v Švici (leta 1970) rojeni sin italijanskih priseljencev, ki ima italijansko in švicarsko državljanstvo. Potem je letos dobil še tretji potni list, libanonskega, ker je od leta 2001 poročen z Libanonko Leeno Al Ashqar. Spoznala sta se, ko je delala pri Libanonski nogometni zvezi. Nima javnega profila na družbenih omrežjih, intervjuje daje redko – zadnji dve desetletji ni dala sploh nobenega –in se izogiba javnim nastopom. Par ima štiri hčerke, Shanio Sereno, dvojčici Alessio in Sabrino in Dhalio Noro. Njegovo zasebno življenje se zdi zgledno. Kar pa nikakor ne velja za njegovo poklicno pot.

Ko je po korupcijskem škandalu leta 2015 odstopil tedanji predsednik Fife Sepp Blatter, ga je na čelu organizacije leta 2016 zamenjal Infantino, siva uradniška miš, ki je obljubljal transparentnost in poštenost. Pa jim je za začetek dostavil dve aferi, najprej napačne številke o tem, koliko ga je stala volilna kampanja (navedena številka se ni ujemala z dokazi – očitno je skrival nekatere donacije), potem se je njegovo ime pojavilo v panamskih dokumentih … In so bile preiskave, seveda so bile, a je bil vedno oproščen krivde. To je bil vzorec tudi za naprej, teflonskega Infantina se nikoli ni nič prijelo. Šepetanj o domnevnih nepravilnostih pod njegovim vodstvom je bilo še veliko, dokazi pa nikoli dovolj trdni.

Profimedia

Žiga žaga, glav'co preč?

Zdaj ga spodnaša – izvolite opaziti, da nismo rekli »ga je spodnesel« – poskus (solo, brez posveta s članicami), da bi »lepo igro« prodal zasebnikom; temu so se pridružile še obtožbe jordanskega princa, da si je Infantino skušal z izsiljevanjem pridobiti podporo njegove dežele, pa govorice o tem, da naj bi Maroku v zameno za podporo ponujal končnico naslednjega svetovnega nogometnega prvenstva leta 2030. Fifa in Infantino vse zanikata. Kot tudi navedbe medijev, da naj bi predsednik, ki mu gre tokrat bolj za nohte kot kadarkoli prej, podporo iskal pri še enem nepriljubljenem predsedniku, Trumpu. Pa potem, ko se je Trump izmikal njegovim telefonskim klicem, še pri njegovem zunanjem ministru Rubiu, a tudi tam ni nič opravil. Uradno se nič od tega ni zgodilo.

In medtem ko čakamo, kam bo zavila Infantinova kariera, na dan prihajajo podrobnosti njegovega poskusa atentata na nogomet: ne le da bi z njegovim načrtom ogromno zaslužila Fifa, zelo bi se splačalo tudi njemu, se je pokazalo. Njegova bruto plača je zdaj 5,2 milijona evrov, toda tudi če ubrani svoj predsedniški položaj do marca prihodnje leto, ko bodo nove volitve, in tudi če na teh volitvah spet zmaga, je pred njim le še en mandat, torej bi se moral leta 2031 dokončno posloviti od predsedovanja (in od predsedniške plače), a več neimenovanih virov trdi, da si je že postiljal novo gnezdo, službico v novi organizaciji FFE, a je služba zdaj propadla z Infantinovim predlogom vred. Njegova letna plača bi bila 26 milijonov evrov.

Fifa vse zanika. Itak.

Čas je za žensko

Če Infantino končno potone, kot njegovega naslednika omenjajo več imen, a nobeden od domnevnih kandidatov nima jasne prednosti pred drugimi. Se nam zdi pa zanimiv predlog Seppa Blatterja, Infantinovega predhodnika, ki je na omrežju X za novo predsednico predlagal Norvežanko Lise Klaveness. »Bila je edina, ki je vedno zavzela jasno stališče in ni plavala s tokom. Za Fifo pa je zdaj pravi čas, da ženska prevzame vodstvo.« Lise Klaveness (letnik 1981) je nekdanja vrhunska nogometašica (73 nastopov za reprezentanco), pozneje pa pravnica in nogometna funkcionarka, ki je zelo javno kritizirala Infantina, še preden je bilo to moderno. Zdaj je predsednica Norveške nogometne zveze.

revija Jana