Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pismo bralke: 

"Ne preostane mi drugega, kot da vas povprašam za nasvet, to mi je svetovala tudi tašča, s katero se kar razumeva. Jano ima naročeno in me pogosto opozori na kakšen vaš odgovor. Po eni strani mi gre to malo na živce, ker imam občutek, da se vtika v mojo vzgojo, po drugi strani pa moram priznati, da marsikdaj najdem kakšno novo idejo, ki se mi pri obnese vzgoji. Imava triinpolletnico, živahna je in bistra, a nemogočega obnašanja. Prvo leto je bilo v redu, bila sem ponosna nanjo, ker je lepo spala in je bila precej vodljiva. V drugem letu se je kot s pritiskom na gumb spremenila v nekaj tako napornega, da ji nisem bila več kos. Pričakovala sem, da bo počasi bolje, a se slabša in slabša, tako da tudi izgubim živce. Prva borba je že zjutraj v avtu, ko se upira, da bi jo v stolčku pripela. Upira se, čisto trdo se naredi, opleta z glavo, in ko mi končno uspe, sem popolnoma prepotena, živčna in nesrečna. Vem, da tega ne bi smela, a je včasih tako hudo, da jo tudi po ritki. Že takoj zjutraj, ko se vidiva, me je strah, kako bo. Ne zmore niti malo počakati, ne posluša, naredi ravno nasprotno, kot od nje zahtevam. Trudim se, vsako navodilo neštetokrat ponovim, vedno začnem mirno, prosim jo, jo prepričujem, pa kot da me ne sliši. Trudim se, da se ne bi razjezila, a potem ko ji nekaj neštetokrat ponovim, znorim. Začnem vpiti, potem nekako naredi, kar od nje pričakujem. Boli me tudi, ker imam občutek, da je taka le do mene. Moža bistveno bolj uboga, tudi tašča ji predstavlja avtoriteto."

Urša

revija Jana

Videti je, kot da se norčuje iz vas. Pa se ne. Iskreno vprašanje: je po tem, ko jih dobi po ritki, kaj bolje? Morda zaleže v tistem hipu, a dolgoročno delate njej in sebi škodo. Na neki način se borite za svojo avtoriteto s svojo premočjo in ne z odzivi, ki bi bolj zalegli. Naj vas spomnim, da je vaša deklica v fazi razvoja, ki je neogibna in jo označuje večinoma bolj, le včasih manj trmasto obnašanje. Vedno bolj se zaveda svojega vpliva, preverja, do kod lahko gre, in izjemno jo zanima, kaj s svojimi odzivi doseže. To je starost, ko preverja svoj vpliv na okolico, in to je tisto, kar vas spravlja v obup.

Odnosi

Vprašajte Evo: Mamino vtikanje nas utesnjuje

Na neki način se res bori z vami

 Zbodla me je vaša navedba, da ji neštetokrat rečete. Deklica se je tega navadila, in kot je videti, sploh nima potrebe, da bi reagirala takoj, ker jemlje to vajino komunikacijo kot merjenje z vami. Preverja svojo moč in vaše reakcije nanjo. Seveda tega ne dela premišljeno, ne reče si – bom pa malo nagajala, ampak preprosto reagira, žal, proti navodilom.

Videti je, da uporabljate mnogo preveč besed in premalo ukrepov.

Prošnje in prigovarjanje med tem, ko ima izpad, niso uspešni. Prav zato je izjemnega pomena, da reagirate, preden se borba med vama razplamti. Super je, da začnete mirno, ni pa dobro, da svoje zahteve ponavljate in ponavljate. Saj veste, če nekaj ne deluje, ne deluje tudi z intenziviranjem, treba je narediti nekaj drugega.

Ne med prepirom, ampak na začetku. Še bolje je, da se o tem pogovarjate vsi trije skupaj z možem, ko je deklica mirna in dobro razpoložena. Opisujete jo kot bistro, o čemer ne dvomim, torej ne gre za to, da vas ne bi razumela, ampak predvsem preizkuša, do kod lahko gre.

Bolj je vznemirjena, manj vas sliši

 Kadar je meja obvezna, na primer privezovanje v avtu, se ne pregovarjamo, privezati se mora in pika. Dobro je, da se o pomembnosti tega pogovorite vnaprej, kar ste gotovo že naredili, morda pa ste izpustili, kaj sledi neupoštevanju tega nujnega pravila. Nikakor ne še več besed, nikakor ne še več pregovarjanja in dokazovanja, zakaj je to nujno, ampak preprosta posledica, ki ni kazen. Če ni privezana, vožnja zanjo ni varna in mora ostati doma.

Opisali ste le en, a zelo zgovoren primer

Vaša deklica še nima popolnoma razvite kontrole nad čustvenimi odzivi, prav tako še ni v celoti razvila samokontrole. Meja ji zaradi tega predstavlja varnost, globoko v sebi jo potrebuje, in čeprav se vam to trenutno zdi neverjetno, s svojim uporom in jezikanjem prav prosi zanjo. Seveda jih ne sme biti tisoč, nekaj pa nujno. Preverite, kateri so najburnejši deli dneva, in izhajajte iz tega. Skupaj z možem naredita načrt, kako bosta reagirala in, seveda, kakšne posledice bodo sledile, če pride do upora. Mislim, da mi ni treba ponavljati, da je pri uspešnosti nujno, da izberete res pomembne situacije, ki vama delajo sive lase in ki naj jih ne bo preveč, drugače vsaj na začetku ne bosta zmogla. In za konec, kar, sem prepričana, da tudi že vesta – izjemno je pomembna vajina usklajenost.

Skušajte začeti vsak dan na novo, ne da pričakujete katastrofo.

Pozdravite jo mirno in z nasmehom, vredno se je potruditi, da se zjutraj razideta prijateljsko. Verjetno ne bo takoj stoodstotnega uspeha, a jamčim vam, da boste že v kratkem opazili izboljšanje. Srečno!

  Eva

revija Jana