Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Usodno pešačenje pred ognjenim zidom

70-letni Malcolm Timbrell in njegova 69-letna žena Annette Kilgore sta živela v vasi Bédar v provinci Almería. V požaru, ji je julija zajel vasico, je umrlo 13 ljudi. Tudi Anette. Malcolm je edini preživel. »Nikoli si ne bi predstavljal, da se lahko zgodi kaj takega,« je skrušen povedal za BBC. »Bila je tako vesela in družabna oseba,« je opisal soprogo, s katero sta bila skupaj 17 let. »Imela sva čudovito življenje – zdaj pa se je končalo.«

Požar, v katerem je izgubila življenje, sodi med najsmrtonosnejše v španski zgodovini. Hitro se je širil in zajel Bédar, zato so se morali Malcolm, Annette in njuni prijatelji tudi hitro odločiti za beg. Ko so se plameni – ki jih je razpihoval močan veter – v četrtek približali njunemu domu, so se par in njuni sosedje odločili, da poskusijo pobegniti z avtomobili. Toda Malcolm se je odločil vrniti v hišo po njuni mački, Charlieja in Lilly.

»Če bi ravnal razumno, šel v drugo smer in pustil mačkama poginiti, bi bila oba še živa. A ko imaš živali, ne razmišljaš tako.« Ko je poskrbel za obe mački, je Malcolm poskušal dohiteti skupino, a je videl, da so že zapustili svoja vozila. »Moja žena ter sedem prijateljev in sosedov se je – kljub mojemu kričanju, naj tega ne počnejo – odločilo, da je edina varna pot pešačenje pred ognjenim zidom. Pozneje sem izvedel, da se je ta ognjeni zid pomikal s hitrostjo več kot 20 kilometrov na uro. Nobene možnosti niso imeli.«

Malcolm, ki se je v kaotičnih razmerah znašel sam, je povedal, da je poskušal poiskati zatočišče v zapuščenih avtomobilih. Od šestih avtomobilov so štirje takoj zagoreli; ko je zagorel eden, se je umaknil k naslednjemu. Plameni so sčasoma šli mimo in reševalci so rešili Malcolma. »Zdaj le še čakamo na DNK-potrditev, da je najdena žrtev ognjenih zubljev res moja žena. In potem se bom verjetno preprosto sesul,« je še povedal.

Apokalipsa

Na tisoče prebivalcev osrednje Španije je moralo svoje domove zapustiti v nekaj minutah. Med njimi je bila Rocío Domínguez, ki ji je uspelo s seboj vzeti le dokumente in komplet za svojega psa. »Vsa oblačila, vsi spomini, vse, vse, vse to je ostalo za mano,«  je povedala novinarjem Associated Pressa. V evakuacijskem centru, kjer so pripravili zasilna ležišča, ima še vedno živ in grozljiv spomin na svoj pobeg.

»Vladal je kaos; avtomobili so vozili sem in tja, na vaških ulicah so nastajali zastoji, ko so ljudje poskušali pobegniti. Videti je bilo kot apokalipsa,« je povedala 35-letnica. »Ničesar ni bilo mogoče videti. Vse je bilo prekrito s pepelom. Videti je bilo mogoče zgorele živali.«

Slovenija

Neznana plat gasilstva: zgodba o ljudeh, ki čakajo doma

Shutterstock

Simbol človečnosti sredi katastrofe

Španski gasilci se že več dni borijo z ognjem v okolici Madrida. Izkušeni gasilec Javier García je povedal, da se prvič v karieri srečuje s požarom, ki ga zaradi njegove silovitosti praktično ni mogoče ustaviti. Namesto neposrednemu gašenju se ekipe posvečajo reševanju ljudi, evakuaciji vasi in zaščiti domov. Požar se širi hitreje, kot ga lahko gasilske enote obvladujejo, veter pa razmere še dodatno poslabšuje. Priznal je, da je bilo najtežje opazovati, kako ogenj požira gozdove in domove, medtem ko so morali zaradi varnosti umakniti svoje ekipe.

Poleg ljudi rešujejo tudi pse, mačke, konje in domače živali, ki so ostali ujeti na požariščih, kolikor je to le mogoče. Vse zgodbe se, žal, ne končajo srečno, tale pa se je: teliček je bil ujet med požarišče in ograjo ter popolnoma izčrpan zaradi vročine. Gasilci so ga najprej pomirili, nato pa polivali z vodo, da so mu znižali telesno temperaturo, preden so ga odpeljali na varno. Posnetki reševanja so zaokrožili po svetu in postali simbol človečnosti sredi katastrofe.

Na francoski atlantski obali so se dopustniki znašli sredi apokaliptičnih prizorov. Nebo je potemnelo, pepel je padal kot sneg, številne hotele in kampe so izpraznili sredi noči. Nekateri turisti so morali zaradi zaprtih cest peš ali s štopanjem pobegniti več deset kilometrov, drugi pa so bili zaradi odrezanih kopenskih poti evakuirani z ladjami. Številni opisujejo, da se je dan v nekaj minutah spremenil v temo. Med njimi je bil britanski turist Patrick, ki je moral z ženo premostiti 69 kilometrov dolgo pot na varno. Ko so oblasti zaprle ceste, z ženo nista več mogla pobegniti z avtomobilom. S štopanjem sta se prebila proti varnejšemu območju. Patrick je dejal, da si nikoli ni predstavljal, da bo moral z dopusta bežati pred ognjem.

Dogodek opisuje kot najstrašljivejšo izkušnjo svojega življenja, saj se je brezskrbni dopust v nekaj trenutkih spremenil v boj za življenje. Požari so nasploh povzročili eno največjih evakuacij v sodobni zgodovini Francije in Španije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je razmere označil za najhujšo požarno krizo po drugi svetovni vojni. Po uradnih podatkih so oblasti evakuirale več sto tisoč ljudi, gasilci pa opozarjajo, da bi lahko novi vročinski val razmere še poslabšal. V številnih krajih prebivalci čakajo na dovoljenje za vrnitev domov, medtem ko reševalci neprekinjeno branijo naselja pred ognjeno fronto.

Novice

Kuža poiskal pomoč: Psi so prave klepetulje, le poslušati jih je treba znati!

Za nami je ostala zoglenela puščava

Britanska družina, ki že vrsto let preživlja poletje v provansalskem kraju Cotignac, je letos doživela najhujšo nočno moro. Oblasti so jim zagotavljale, da ogenj ne ogroža njihove hiše, nato pa se je veter nenadoma obrnil. »V nekaj minutah smo morali z otroki pobrati najnujnejše in oditi. Ko smo se ozrli nazaj, je bil gozd za hišo že v plamenih,« so povedali. Njihov dom je po zaslugi gasilcev ostal nepoškodovan, je pa zgorelo več sosednjih posesti, okoliška pokrajina se je spremenila v zoglenelo puščavo. Družina pravi, da jih bosta zvok gasilskih siren in oranžno nebo spremljala še dolgo.

Še slabše so jo odnesli tisti, ki so ostali brez svojih domov. Ko so se požari začeli nevarno približevati kraju Salaunes na jugozahodu Francije, 35-letni voznik tovornjaka Mohamed Laabar ni čakal na zadnji trenutek. Z ženo sta že imela pripravljen nahrbtnik z najnujnejšimi potrebščinami za primer nesreče. Ko je prišel ukaz za evakuacijo, sta pograbila triletnega sina, vzela pripravljeni nahrbtnik in zapustila dom. Tako kot tisoči drugih prebivalcev sta verjela, da bosta na varnem v Bordeauxu. Toda požar ju je dohitel tudi tam. Veter je čez nekaj ur dim in goste oblake pepela prinesel nad mesto, kjer je bilo urejeno evakuacijsko središče. Kraj, ki naj bi pomenil varnost, je nenadoma prekril zadušljiv dim. Mohamed je z družino preživel noč med stotinami drugih evakuiranih, ki niso vedeli, ali bodo sploh še kdaj stopili v svoje domove.

Slovenija

Dimnikar in gasilec, ki zna pogasiti skrbi

»Takšne stvari bomo v prihodnosti doživljali čedalje pogosteje,« je dejal Reutersovim novinarjem. V njegovih besedah ni bilo panike, temveč grenko spoznanje, da se podnebje spreminja hitreje, kot so si ljudje predstavljali. Ko se je ogenj širil proti novim krajem, so se evakuacijski načrti nenehno spreminjali. Družine so čakale na novice, spremljale zemljevide požarov in upale, da njihove hiše še stojijo. Negotovost je bila skoraj tako huda kot sam požar. Mohamedova zgodba je postala simbol stiske skoraj 200.000 ljudi, ki so morali v nekaj urah zapustiti svoje domove. Namesto na poletnih počitnicah so se znašli v športnih dvoranah, razstavnih centrih in začasnih zavetiščih ter tam čakali na eno samo informacijo – ali imajo sploh še dom, kamor se lahko vrnejo. Mohameda je čakalo grenko spoznanje, da je njegov dom pogorel do tal. Ostalo je le nekaj zoglenelih zidov, izgubil je vse osebne stvari.

revija Jana