AI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Iz poletja v poletje poročamo o ekstremnejših vremenskih pojavih, tudi letos se kar vrstijo. V vročinskem valu je treba biti še posebej pazljiv. Kaj storiti, če se med kopanjem v morju bliža nevihta, pojavi meteocunami, vodna tromba ali zaslišimo grome udarih strel, nam je pojasnila klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Ukrepajmo pravočasno!

Še posebna previdnost velja med vročinskimi valovi z ekstremno visokimi temperaturami, ki se bližajo 35 ali celo 40 stopinjam Celzija. »Podnebne spremembe so tu in se le še stopnjujejo. Zato se moramo najprej zavedati svoje ranljivosti. Prav vsi, tudi najbolj zdravi in fit, smo samo ljudje in v vročini obremenjevati telo z dodatnimi mišičnimi aktivnostmi, je prej izzivanje zdrave pameti kot dokaz superiornosti. Še posebej to velja za otroke in starostnike ter ženske nasploh, saj je naš telesni ustroj drugačen.

Med zdravo populacijo so najranljivejše starejše ženske, katerih termoregulacijski sistem ne more več telesa hitro prilagajati na temperaturne šoke. Na plaži se visokim temperaturam pridruži sončno obsevanje, ki dodatno dvigne temperaturo kože. Edina izbira so zmerne aktivnosti v vodi, v kateri temperatura telesa ne naraste tako hitro,« pravi prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Slovenija

So uničujoče nevihte le uvod v vremensko noro poletje?

Takoj iz vode! 

Nevihtna aktivnost praviloma ne nastane v hipu, torej je vedno vsaj nekaj časa za umik. »Poleg spremljanja radarske slike na telefonu, ki nam kaže, kam se premika nevihtni sistem, je pametno, da se vnaprej pripravimo za umik s plaže. Ne čakajmo, da nas prežene šele naliv. Prav tako ne podcenjujmo moči nevihtnega piša. Če med bliskom in gromom preteče manj kot 30 sekund, je nevihta nevarno blizu, oddaljena je manj kot 10 kilometrov. Takoj poiščimo zavetje!«

Slovenija

Strokovnjak o rešitvah ob vetru, ki ruši hiše

Če se nam nevihta bliža,  ko smo v vodi, moramo takoj na kopno! »Kopanje na prostem, v morju, rekah, jezerih ali bazenih, med nevihto je nevarno vsaj iz dveh razlogov: zaradi morebitne strele in nenadnih sprememb vremena. Naravne vode, pa tudi bazeni, vsebujejo minerale in soli, zaradi katerih je voda odličen prevodnik. Kadar plavamo, smo najvišja točka na ravni površini – točno to, kar udar strele poišče. Tudi če strela udari več deset metrov stran od vas, lahko električni udar v vodi povzroči omamljenost, paralizo ali srčni zastoj. Nevihtni piši na morju ali večjih jezerih pa hitro ustvarijo visoke valove, ki plavalca zlahka utrudijo ali odnesejo od obale. Če nas nevihtno vreme preseneti na plaži, je hiter umik edina pametna strategija – po možnosti v grajeno stavbo ali zaprt avto. Izogibajmo se odprtim nadstreškom, lesenim uticam ali senčnikom, pa tudi osamljenim drevesom. Strele privlačijo tudi kovinske konstrukcije, drogovi in nosilci. S seboj vzemimo najnujnejše, senčniki in podobno lahko počakajo.«

Miran Juršič

Meteocunami? Takoj z obale! 

Meteocunamiji so povezani z izrazitimi nevihtnimi frontami in nenadnimi padci zračnega tlaka ter vetrovi ob neurju, pravi dr. Kajfež Bogataj. »Torej je pomembno spremljati vremensko napoved in radarske slike. Drug razmislek je seveda lokacija. Če se tlačni val ujame v ozke, dolge zalive, kot so Stari Grad na Hvaru, Vela Luka na Korčuli ali Mali Lošinj, se učinek večkratno ojača. Brez opozorila se morje v nekaj minutah umakne, nato pa kot divja reka poplavi obalo. Ko opazimo, da se morje v zalivu neobičajno hitro umika, se odmaknemo z obale na višji teren ali v višje stavbe.

Ne čakamo ali fotografiramo. Ne hodimo na razkrito morsko dno in ne poskušamo reševati čolnov, brisač ali ležalnikov. Voda v zalivu ob meteocunamiju dobi moč hitre reke in vas zlahka odnese ali stisne ob obalo in plovila. Bolj varna so le plovila na odprtem morju, kjer je val meteocunamija običajno zelo nizek, le nekaj centimetrov do pol metra, in ima dolgo valovno dolžino.«

Kaj pa tromba? 

»Vse niso enako nevarne, saj nekatere niso vezane na nevihtno vreme. Tiste ob lepem vremenu, ki nastanejo bolj na obali zaradi nestabilnosti ozračja in visokih temperatur pri tleh, res lahko razkuštrajo plaže, večje škode pa ni. Ob nevihtnem vremenu z grmenjem in bliskanjem pa je zgodba drugačna. Vodne trombe se premikajo sorazmerno hitro in nepredvidljivo, zato ukrepamo takoj, ko jo opazimo. Poskrbimo za šibkejše od sebe in se umaknimo na varno, če je mogoče, v zidane objekte.

Takoj izstopimo iz vode in se odmaknemo z odprte plaže. Največ poškodb na obali povzročijo leteči predmeti, kot so sončniki, ležalniki in plovila na suhem. Vodna tromba je nevarna, če smo na plovilu – zaradi izjemno močnih sunkov vetra, naglih sprememb smeri in kratkotrajnih, a silovitih valov. Tako upravljavci plovil kot potniki morajo poznati pravila obnašanja v tem primeru. Na primer, da se ne poskušamo umikati pred trombo v smeri njenega gibanja, temveč da se umikamo pravokotno na njeno pot premikanja.«

Zlato pravilo

Spremljanje meteoroloških napovedi je zlato pravilo pri bivanju v naravi. Še posebej meteoroloških opozoril ali alarmov (ARSO, hrvaški DHMZ). Drugo pravilo je, da se ne junačimo in ne precenjujemo svojih sposobnosti ali kondicije. »Vročinski stres ali udar strele žal ne prizanaša nikomur. Prilagodimo dneve v vročini ali ob nevihtam najšibkejšemu v družini ali družbi. Otroci in starejši težje prenašajo vročino in se lažje zmedejo ob ekstremnih vremenskih dogodkih. Pomaga tudi, da se na bolj nepoznanih krajih posvetujemo z domačini in povprašamo o posebnostih kraja. Seveda pa tudi način oblačenja, pravilna prehrana in zaščita pred soncem veliko prispevajo k varnosti.«

V vročini počivajmo! 
Samopomoč med vročinskim valom temelji na treh stebrih:
1. Sistematičen vnos tekočine, četudi nismo žejni. Vsako uro, ves dan.
2. Lahka in zračna oblačila. Ko je temperatura nad 30 stopinj Celzija, pozabimo na modo! Prehranjujemo se z živili, ki vsebujejo čim več vode. Mastni zrezki naj počakajo na ohladitev. Pazimo, da bo hrana sveža, saj se pri visokih temperaturah hitro kvari.
3. Počivajmo in se ukvarjajmo s stvarmi, ki jih lahko počnemo s stola, resne aktivnosti premaknimo v večerni čas.

»Ne podcenjujmo moči nevihtnega piša. Če med bliskom in gromom preteče manj kot 30 sekund, je nevihta nevarno blizu, oddaljena je manj kot 10 kilometrov. Takoj poiščimo zavetje!«

»Tudi če strela udari več deset metrov stran od vas, lahko električni udar v vodi povzroči omamljenost, paralizo ali srčni zastoj. Nevihtni piši na morju ali večjih jezerih pa hitro ustvarijo visoke valove, ki plavalca zlahka utrudijo ali odnesejo od obale.«

revija Jana