Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Društvo Samooskrbni.net je v okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje prvič, a gotovo ne zadnjič, če sodimo po navdušenju obiskovalcev, pripravilo prav poseben festival. Na njem je vrvelo od dogajanja, uporabnih informacij in obiskovalcev, ki so z vseh koncev prišli po novo znanje in izkušnje. Predvsem pa so se hoteli pokloniti prezgodaj preminuli ustanoviteljici društva Sanji Lončar. Njeno poslanstvo živi naprej, so dokazali člani, ki so v modrih majicah držali niti festivala. Pomagalo jim je 21 prostovoljcev. »Bili so čudoviti, za svoje delo niso dobili niti centa niti kilometrine, a se jim je zdelo vredno priti,« jih je pohvalil njihov koordinator Matjaž. Ljudje so tisti, ki so poleg odlične vsebine naredili festival navdihujoč.

Vrt

Zakladnica dobrih praks vrtnarjenja in samooskrbe

Zvrhana malha dobrih nasvetov in še kup semen za boljšo prihodnost

Začnimo tam, kjer se začnejo najboljše zgodbe – za mizo. Kdo bo poskrbel za najboljšo hrano, če ne tisti, ki si pridelujejo hrano sami? In člani društva Samooskrbni.net iz vse Slovenije se tradiciji res niso izneverili. Na grajskem dvorišču so postavili mizo in ta se še popoldne ni izpraznila. Domač kruh, ocvirkova potica, namaz iz sončničnih semen, različni skutni namazi, veliko vrst peciva, marmelade, kroketi iz sladkega krompirja in pomaka iz sladkega čilija je samo majhen del vsega, kar je bilo mogoče pokusiti. »Oooo, bellisimo, čudovito!« je vzklikala skupina Italijanov, ki si je sicer prišla ogledat grad, a se ni mogla upreti dobrotam. Vse je zanimalo, od kod te dobrote.

Šimen Zupančič

Na koncu mize pa presenečenje

Kozarci, na katerih je pisalo Sanjin shranek in Bio Sanjine hvarske rezine. Le kaj to pomeni? Člani društva so iz Sanjine kleti prinesli različne marmelade in čežane, ki jih je skuhala še Sanja, ter se odločili, da jih bodo ponudili obiskovalcem. Posebna zgodba se je skrivala tudi za veganskimi bio Sanjinimi hvarskimi rezinami, ki sta jih prinesla Sanjina prijatelja, zakonca Hribar iz pekarne Hribar iz Vidrge pri Vačah. Večkrat so na Hvaru skupaj imeli delavnice, in ko je Sanja, ki je imela izjemen občutek za okuse, pokusila vegansko pecivo s 85-odstotno temno čokolado, jima je svetovala, naj cimet zamenjata z janežem; ta je dal rezinam čisto posebno noto.

Najprej so to bile bio veganske hvarske rezine, nato pa sta jih posvetila Sanji. Poleg shrankov in drugih pripravljenih dobrot so člani prinesli grozdje, žižule, domačin, ki je tudi član društva, pa kar zaboje jabolk. Na koncu ni ostalo niti eno, tako so bila slastna. Ob hrani se vedno izmenjujejo recepti in dobre prakse. Ko so vsi obupani klepetali, kako pa letos res ni bilo nič s fižolom, se je pokazala rešitev. »Darja Bernik nama je svetovala, naj visoki fižol kar stuširava na tri dni. Še zdaj je lep, vsi sosedje pa imajo suhega,« je povedala članica društva Alenka.

Osebna rast

Sanja Lončar: Od kod pride kreativnost?

Šimen Zupančič

Gobe so zakon

 Dogajanje na festivalu je bilo razdeljeno po lokacijah, tako so se pred gradom predstavljali dobavitelji društva, na grajskem dvorišču so svoje poslanstvo predstavljali sonaravni vrtovi in semenarska sekcija. V gradu pa so bila predavanja. V dopoldanskem delu je dr. Petra Mihelak Novak spregovorila, kaj lahko vsakdo naredi za boljši vid, prof. dr. Franc Pohleven pa je predstavil skrivni svet gob. Pritegnile so ga že v srednji šoli, njegova najljubša pa je zelena golobica, ki jo pred uživanjem vedno olupi. Pojasnil je, da so osnova za štiri izmed najpomembnejših zdravil prav glive, torej gobe in plesni:  penicilin, derivati rženih rožičkov (redergin), statini (pridobljeni tudi iz rdečega kvasnega riža, ki ga obarva gliva Monascus purpureus) in ciklosporini, ki so ključni za bolnike po presaditvi organov. Prosojna černivka vpliva na znižanje sladkorja v krvi, izvlečki pisane ploskocevke pa se uporabljajo kot podpora pri onkološkem zdravljenju.

Pesto – najboljši shranek

 Med festivalom sta bili dopoldne in popoldne dve delavnici. Darja Bernik in Majda Ržek sta predstavljali izdelavo smrekovega mazila, Mateja Reš pa izdelavo pesta iz stoletne čebule in drobnjaka. »Marsikatera začimbnica vsebuje lahkohlapna eterična olja, zato je najbolje, da iz njih pripravimo pesto. Taki so med drugim listi peteršilja, koprca, koromača, čemaža in luštreka,« je razlagala Mateja Reš med pripravo pesta. »Mmm, kako je dober, in to lahko uporabljaš vse leto,« je bila navdušena obiskovalka. Mateja je še opozorila, da je res treba paziti, da je pesto v kozarčku pokrit z oljem. »V žlički pesta je več vitaminov in rudnin kot v skledi solate, je pravo superživilo in lahko tudi fletno darilo,« je spodbujala obiskovalce, naj se lotijo izdelave pesta doma.

Na grajskem dvorišču je semenarska sekcija društva bdela nad izmenjavo semen avtohtonih vrst. Največ zanimanja je bilo za bob matko, grah vitičar, fižolico in motovilec. Sonaravni vrtovi so predstavljali pomen zemljanke. Petra iz semenarske sekcije je vsakomur vneto razlagala, kako se očistijo semena: »Za paradižnik, jajčevce in kumare je primerna mokra metoda s fermentacijo, semena poberete, ker pa imajo želatinast ovoj, jih namočite v vodo za od dva do tri dni in umazanija splava na vrh. Prav tako je pomembno, da pri fižolu za seme poberete samo fižole iz sredine stroka, prav tako pri paradižniku ali drugi zelenjavi, saj so tam semena najkakovostnejša.«

Šimen Zupančič

Kako preživeti v izrednih razmerah?

Predavanje Irene Rotar iz združenja Ekoci, ki je spregovorila o prehranski varnosti v izrednih razmerah, je marsikomu pognalo kri po žilah. »Pohlep kapitala povzroča, da je vsak deseti človek lačen,« je opozorila. »Večina ni pripravljena, da lahko elektrika izpade za dlje časa, da se lahko računalniški sistemi tudi sesujejo. Dvignite roke vsi, ki še imate bančne izpiske! Koliko od vas ima izpis iz zemljiške knjige? Kako boste dokazovali svoje imetje, če se vse izbriše?« je spodbujala poslušalce, naj se začnejo vesti samooskrbno. Opozorila je, da se takšne zgodbe že dogajajo v Evropi in da mora biti izpisek iz zemljiške knjige uradno overjen, če želite dokazovati lastnino. Društvo se že od leta 2014 zavzema, da bi se pri vsakem gasilskem domu v soboto popoldne organizirala tržnica, kjer bi lokalni kmetje lahko prodajali pridelke. »Ni naključje, da so se naši predniki zbirali pod lipo, to bo treba obuditi,« je nagovorila poslušalce.

Stalno zastiranje tal je temeljni pogoj

Ker je bilo letos posebno leto, ko se je pravilno ravnanje z zemljo zelo obrestovalo, je veliko obiskovalcev zanimalo predavanje drr. Ane Vovk o učinkovitem naravnem kompostiranju za zdrav pridelek. »Ključ je, da pravilno znamo z zemljo,« je poudarila takoj. Pri kompostu je najpomembnejše razmerje, eno vedro je zelenega komposta, sem sodijo sveži rastlinski ostanki, pokošena trava, kuhinjski odpadki in tudi kavna usedlina, ki da kompostu dušik, ter tri vedra rjavega materiala, kamor sodijo suho listje, slama, drobne vejice, papir in karton, ki dajo kompostu ogljik. Nujni sestavini sta tudi zrak in voda.

»Letos, če se ni dodajalo vode, se kompost ni delal,« je opozorila. A voda mora biti brez klora ali vsaj postana pol dneva. Pomembno je tudi, da se kompost sestavi naenkrat. Samo kakovosten kompost ustvari humusno, živo zemljo, v kateri rastejo zdrave rastline. Opozorila je, da če v kompost dodate veliko žagovine, ki ima ogljik, morate dodati tudi več zelenega materiala, kompostirati je treba tudi kokošji gnoj, ki ima veliko dušika. Idealen material za kompost pa so ostanki stročnic in mokro suho listje.

Pogovor, druženje in izmenjava izkušenj

 Človek se je vedno učil od svojih prednikov in s pogovorom se lahko spodbuja tudi medgeneracijsko sodelovanje. O tem je z vsakim obiskovalcem poklepetala upokojena profesorica Ana Klemenčič, ki se je na kmetiji znašla po tem, ko jima je svak z možem zapustil posest. Uživa, kadar posluša ljudi, njihove zgodbe. »Če želimo, da dediščina ostane živa, jo moramo deliti,« je napisala v zloženki, ki jo je pripravila za festival.

Darinkin namaz iz sončničnih semen

Sončnična semena namakate tri ure, nato jih odcedite. Na olivnem olju popražite čebulo, dodate paradižnik. Solite in popoprate po okusu. Ko voda od paradižnika izhlapi, dodate sončnična semena in še sesekljane orehe. S paličnim mešalnikom namaz zmeljete in po želji dodate olje. Darinkin namaz je bil velika uspešnica na samooskrbni mizi. Količin nikoli ne tehta.

Pesto iz stoletne čebule in pesto iz drobnjaka

• 100 g stoletne čebule, 8 g grobe soli, 90 g olja
• 100 g drobnjaka, 8 g grobe soli, 130 g olja

Najprej zmeljete stoletno čebulo ali drobnjak z grobo soljo. Na koncu dodate olje.

revija Jana