Narcistični starš Nadio psihološko zlorabljal 18 let
'Hočem, da se ta vzorec zla z menoj konča!' pravi Nadia Petrovič, ki ji je narcistični starš skoraj uničil življenje.
Ko pride na svet, je otrok nemočen in neuk, usodno odvisen od oseb, ki sta ga spravili na svet – a kaj se zgodi, kadar je ena izmed njiju patološki narcis, ki v nebogljenem bitju vidi predvsem prikladno žrtev? Tedaj je prekinjena najsvetejša med človeškimi vezmi in izdano je zaupanje, ki bi moralo biti neomajno. »Psihološka zloraba, ki jo povzroči narcistični starš, je v marsičem še hujša od spolne,« je prepričana Nadia Petrovič, pogumna 25-letnica iz Prlekije, ki je prvih osemnajst let preživela v vsakodnevnem strahu, zaničevanju in manipulacijah. Sedaj okreva po prestanih travmah in govori za vse otroke in mladostnike, ki so jim narcisi skušali odvzeti glas, osebnost – in življenje.
Kako ste v tem trenutku?
Precej živčna. Vedno, ko se znajdem v neznanem položaju, me zagrabi strahotna panika.
Verjetno je to posledica vsega, kar ste doživeli?
Definitivno. V veliki meri pa je ta živčnost še vedno upravičena; starš, ki mi je povzročal trpljenje, me je brez oklevanja sposoben tudi tožiti zaradi ene same napačne besede. Že to pove zadosti o tej osebi.
Kdaj ste se zavedeli, da imate za starša narcisa in da to, kar počne z vami, še zdaleč ni v redu? Za otroka mora biti to izredno težko; ne nazadnje je spoštovanje do staršev ena od temeljnih krščanskih zapovedi, slovenska družba pa je polna pregovorov in nasvetov o tem, kako jim je treba biti pokoren.
Rekla bi, da se mi je začelo svitati že v zgodnjih najstniških letih. Opazovala sem druge otroke, njihove družine in odnose znotraj njih in počasi mi je postajalo jasno, da moje okoliščine resnično niso normalne. Resnično pa me je zadelo, ko sem pri osemnajstih dokončno šla od doma.
Kakšne so bile torej okoliščine, v katerih ste živeli kot otrok?
Takšne, da me pravzaprav ni bilo; kot da ne obstajam kot samostojna osebnost, temveč sem bila le podaljšek narcističnega starša, ki je nadziral in določal čisto vse vidike mojega življenja. Nisem imela svojih želja, svojih interesov, svoje intime, svojega življenja, ker je ta oseba zame odločala o čisto vsem. Ta oseba sploh ni razumela, kaj šele sprejela, da sem svoj človek z lastnimi željami in potrebami.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
