arhiv

Zgodba enega najrazvpitejših slovenskih serijskih morilcev Metoda Trobca, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja svoje žrtve ubil in zažgal v krušni peči, še dvajset let po njegovi smrti buri domišljijo. Zločini so se zgodili v času, ko si takratna socialistična družba tako sprevrženih dejanj skorajda ni mogla predstavljati.

»Morilčevo razkritje je pripeljalo do premika v naši družbi. Mediji so zgodbo zelo zagrabili in o njej začeli senzacionalistično poročati, česar prej nismo bili vajeni. Tako se je tudi pri nas izoblikoval lik serijskega morilca, bolj značilen za zahodno družbo. Zanimivo je, da je tak pečat pustil manijak, ki ni z ničimer prispeval družbi,« je ustvarjalec serije Tomaž Gorkič spregovoril o motivih za nastanek serije Pošast za železno zaveso, ki jo bodo prihodnji teden začeli predvajati na nacionalni televiziji.

Mateja J. Potočnik

Tujina

V peklu: Simon o brutalni izkušnji v venezuelskem zaporu

Gorkič si je več kot desetletje prizadeval posneti film, navdihnjen z enim najpretresljivejših primerov slovenske kriminalne zgodovine, a programske komisije niso prepoznale vrednosti tega projekta, pravi. Škoda mu je bilo zavreči zamisel, ki ji je namenil že toliko raziskovanja, zato je bil več kot dobrodošel predlog sodelavke, producentke Deje Škerjanec, da bi posneli serijo, še bolj pa koronski čas, ko je lahko v miru napisal scenarij zanjo. Na njegovo presenečenje so ga sprejeli na prvem razpisu Slovenskega filmskega centra za televizije.

»Če bi imel proračun, kot ga imajo pri Netflixu, bi zgodbo lahko posneli naenkrat.« Z omejenimi financami, ki so povezane tudi s proračunom za kostumografijo in zgodovinsko prirejenimi prostori, pa so za zdaj posneli le prvo sezono. »Mislim, da nam je dobro uspelo,« je zadovoljen.

revija Jana

Vsi bi bili del zgodbe

 Trobca je preučeval preko dostopnega arhivskega materiala, ki ga v resnici ni veliko, saj policija takrat za tak primer še ni imela primernega tehničnega znanja. »Več materiala sem našel v medijskih hišah, muzejih, zelo veliko je ljudskega izročila – vsi bi bili radi del zgodbe. Med drugim me je klical človek, ki je kupil Trobčevo posest v Dolenji vasi. Hišo je sicer podrl, mi je pa ponudil vratca peči, v kateri je Trobec zažgal svoje žrtve. Vendar nisem hotel imeti nič s predmetom, povezanim s smrtjo toliko ljudi.

Novice

Lov na ljudi: trideset let zamolčana vojna grozota

Oglasil se je nekdo, ki se je ukvarjal z njegovo pisavo, javila pa se je tudi gospa, ki je njegovo mamo vozila na obiske v zapor. Veliko ljudi ve za nekoga, ki ga je poznal, se z njim srečal. Kar je skoraj neverjetno za osebo, ki je večino svojega življenja pravzaprav preživela v zaporu. Njegova pričevanja so se nenehno spreminjala, kar pomeni, da je vseskozi lagal in je težko dognati, kaj je resnica. Navdihnjen s to zgodbo sem torej napisal svojo verzijo z izmišljenimi liki. Neprimerno in neodgovorno bi bilo potvarjati resnico, zato serija ni dokumentarna geopolitična, temveč fikcijska.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 10. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana