Jaka Koren

TEKST: KLAVDIJA RUPAR VUGA

Maruša Pavlin je svojega sedaj že bivšega partnerja spoznala ob koncu srednje šole. Na začetku je bil ljubeč, zaščitniški in prijazen, a ves čas so bili znaki, ki bi jih marsikdo razumel kot opozorilo, Maruša pa je bila tako lačna pozornosti, da ji je vsako njegovo sporočilo pomenilo ogromno. Nadzor stikov se je kmalu po selitvi v skupni dom spremenil v fizično, psihično in celo spolno nasilje. Prenašala ga je več kot tri leta. »Celo življenje sem gledala skozi čas – ko me je pretepel, sem vedela, da imam potem nekaj ur miru.«

Odlična tarča

Spoznala sta se na Facebooku, ko Maruša, doma iz okolice Ljubljane, še ni maturirala. Takrat je on živel v tujini, jo je pa zelo hitro po prvem stiku obiskal v Sloveniji, ji izpovedal ljubezen in čez nekaj mesecev sta že živela skupaj. »Stara sem bila osemnajst let, naivna in željna pozornosti – odlična tarča za takšnega človeka. Grozil mi je, še preden sva zaživela skupaj, a tega takrat nisem videla kot napačno. Po šestih mesecih sem zanosila in rodila zdrava dvojčka – fantka in punčko,« začne Maruša.

Zgodbe

Nemi krik žrtve pedofila: Spolno zlorabljena pri petih letih

Kazen za vsako malenkost

 Kmalu so se začeli udarci in psihično nasilje in tudi med nosečnostjo niso prenehali. »Kar čakala sem, da bo nekdo ugotovil, kaj se dogaja z mano, in me rešil, a na koncu sem ugotovila, da se lahko rešim samo sama. Ko sem se nasmehnila prodajalcu na bencinski črpalki, me je udaril, ko je izvedel, da se družim s sodelavcem, so me ponovno čakali udarci. Za vsako malenkost je sledila kazen.« Kmalu so se njeni dnevi spremenili v vrtinec strahu in veliko samoobtoževanja – bila je namreč prepričana, da je sama kriva za vse, kar se ji dogaja. »Človek te povsem izolira, si te podredi in spremeniš se v lupino samega sebe, ki samo čaka, kdaj se bodo stvari končale. Lahko samo upaš, da srečno.«

Večino fizičnih poškodb si je oskrbela sama, pred njenim prvim poskusom pobega pa jo je tako pretepel, da ji je začela teči kri iz ušes in nosu. Takrat mu je zagrozila, da bo šla k sosedu, če ne bo poklical rešilca, in mu povedala, kaj se je zgodilo. »Vedela sem, da z mano nekaj ni v redu in da če želim preživeti, moram v bolnišnico. Z rešilcem sem šla v Ljubljano, on pa je klical v UKC in se pretvarjal, da je moj brat in da ga zanima, kako sem. Ljudje me nikoli niso direktno vprašali, kaj se je zgodilo,« pripoveduje o enem najhujših pretepov.

Zdravje

Travmatične posledice, ki jih nosijo odrasli otroci alkoholikov

Otroka sta gledala

Večkrat se je zgodilo, da je bila brez telefona – ko je na primer všečkala kakšno objavo na Instagramu, ji je razbil telefon, vsake toliko pa ji je iz telefona vzel kartico SIM. Več dni zapored sta bila brez osnovnih živil, celo v visoki nosečnosti kdaj ni imela normalne hrane. »Med nosečnostjo je sicer pazil, kje udarja, zadnji mesec pred porodom pa sem bila hospitalizirana zaradi rizične nosečnosti in še takrat me je vsak dan obiskoval. Največ miru pred njim sem imela v bolnišnici, nosečnost pred tem in čas po porodu pa sta najhujši obdobji v mojem življenju.«

Eden najbolj groznih dogodkov, ki ga nikoli ne bo pozabila, se je zgodil nekaj mesecev po rojstvu dvojčkov. »Odvlekel me je na sredino dnevne sobe in oba otroka posedel v stolčka za hranjenje, da sta gledala, kaj počne z mano. Usedel se je name in me začel daviti. Razlog? Ker je bila pleskavica na eni strani manj pečena kot na drugi. Držal me je za vrat in mi gledal v oči. Življenje mi je takrat rešil sin. Še danes ne vem, kako, ampak splezal je iz stolčka in se mi vrgel na obraz, da me je partner nehal daviti.« Nikoli ne bo pozabila histeričnega joka svojih otrok, ki sta prvo leto svojega življenja tako kot ona ves čas živela v strahu. »Še danes imam travme zaradi njunega joka. Dojenčki ne bi smeli tako jokati. Nekaj najhujšega je, ko slišiš tak jok svojega otroka.«

Jaka Koren

Pobeg

Zakaj ni pobegnila takoj? »Pobegniti od osebe, ki ti povzroči toliko slabega, ni preprosto. Povsem si me je podredil, mi grozil, da me bo ubil, popolnoma me je izoliral od drugih in začela sem dobivati občutek, da sem sama kriva za vse, kar se dogaja. S starši nisem imela stikov, saj jih on ni maral, zato tudi jaz nisem smela komunicirati z njimi. Ves čas so bila prisotna sama negativna čustva, strah, sram, nezadostnost, nezaželenost, neljubljenost – nasprotje od zdravega okolja in odnosa. Iskreno povem, nikoli v svojem življenju še nisem imela zdravega odnosa in vprašanje je, ali ga bom kdaj sploh imela. Da sem preživela vso to bolečino in nasilje, sem se večkrat povsem disociirala in imela občutek, da se to sploh ne dogaja meni. Najbrž me je to takrat rešilo.«

Prvič je o pobegu začela razmišljati spomladi 2020. V kovček je začela spravljati majice, a ga je našel in za vsako majico je dobila udarec. Sodu je izbilo dno, ko je jeseni istega leta skoraj doživela prometno nesrečo. »Ker sva bila vedno v dolgovih in si nisem mogla privoščiti niti hrane, sem hodila na črno delat v Ljubljano. Ob vračanju z dela mi v ovinku niso prijele zavore in sem zletela s ceste.

Zdravje

Otroci alkoholikov: Zgodba o moji mami, pijanki

V tistem trenutku mi je bilo jasno – zdaj sem preživela, naslednjič, ko me bo pretepel, mogoče ne bom. V stanovanje me je pripeljala prijateljica, poklicala pa sem tudi očeta in ga prosila, da če se naslednji dan ne oglasim, naj pride preverit, ali sem še živa. Moje telo in um sta vpila, da moram oditi. Odhod se je zgodil dva dni pozneje – poklicala sem njegovo mamo, svoje domače in bližnje in jim povedala, kaj se dogaja, ter jih prosila, naj mi, prosim, pridejo na pomoč. Poklicala sem tudi policijo in jih prosila, da če se jim ne javim, naj pridejo preverit.«

Glave ne moreš izklopiti

A zgodba se tu ni zaključila. Začela je zbirati dokaze, šla na center za socialno delo in pozneje na policijo. Vložila je kazensko ovadbo in bivši partner je trenutno v zaporu. Vsakič, ko dobi pismo s sodišča, se počuti grozno. Več let so jo spremljali panični napadi, štiri leta je vsak teden obiskovala psihoterapijo in tam počasi, a vztrajno predelovala travmo, ki jo je doživela. Čeprav je takrat dosegla dno, ve, da je bila ta izkušnja del njenega življenja in da je zaradi nje postala povsem drugačna oseba. »Najhuje je bilo tri leta po koncu. Včasih celo huje kot v trenutkih nasilja. Prej sem vse življenje gledala skozi čas – ko me je pretepel, sem vedela, da imam potem nekaj ur miru. A tudi brez njega je bil psihični pritisk še vedno tu, glave pa nikakor nisem mogla izklopiti.«

Sebe in otroka zdaj preživlja kot »malo vmes med tekstopisko, natakarico in maserko. Se odpiram novim potem, ki me bodo bolj podprle kot te službe.« Še vedno mora občasno na sodišče, vsakič znova je to psihična bitka, ki pa jo dela močnejšo in prepričano  o tem, da je vse, kar si želi, pomagati drugim ženskam. »O svoji izkušnji govorim zato, ker si želim, da bi mogoče kakšni mladi punci preprečila, da se znajde v podobnem razmerju. In ji odprem oči, da grožnje, nadzor in izolacija niso normalen del zdrave partnerske zveze. Predvsem pa si želim, da bi se zakoni v Sloveniji spremenili. Da bi dobili seznam spolnih prestopnikov, do katerega bi vsi imeli dostop.«

Jaka Koren

Da se zgodovina ne bi ponavljala

 Odkar se je zveza končala, se je njeno življenje in življenje njenih otrok neprimerljivo izboljšalo, »saj nas obkrožajo ljudje, ki jim zaupam in nam želijo vse najboljše. Delam vse, kar je v moji moči, da se zgodovina, vsaj pri nas, ne bo ponavljala.«

Kaj si želi sporočiti ženskam v podobni situaciji? »Želim jim previdnosti in pameti, ker imajo opravka z izjemno inteligentnimi ljudmi. To so ljudje, ki naredijo načrt, kako ti bodo uničili življenje, nimajo empatije in občutka za sočloveka, ampak vidijo izključno in samo sebe. Narcisi so izredno pametni, a gre za hudo motnjo, ki jo le redko kdo zares premaga, saj je prepričan, da z njim ni popolnoma nič narobe. Poskrbijo naj, da bodo en korak pred njimi. Rešijo se lahko samo same, če le dovolj verjamejo vase. Naredijo naj si načrt, a vse v tišini, zaupajo naj le najbližjim osebam,« svetuje Maruša.

Objavljeno v reviji Jana, št. 6, 10. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana