Kako Slovenija varuje otroke pred pedofili – in kje sistem pušča
Evropske države uvajajo vse strožje ukrepe proti pedofilom. V Sloveniji pa imamo svoj sistem, slednji pa luknje. Se da civilizirano stopiti na prste pedofilom?
Vse več evropskih držav uvaja kemično kastracijo pedofilov, Poljska se ravna po ameriškem zgledu z uvedbo popolnoma javnega registra spolnih prestopnikov, v Sloveniji pa imamo svoj sistem, s katerim naj bi obsojenim pedofilom preprečevali stike z otroki. A ta sistem ima luknje.
Pred slabim mesecem je v javnost prišla novica o obsojenem pedofilu, ki je po izhodu iz zapora na spletni platformi superprof.si ponujal inštrukcije matematike za osnovnošolce in srednješolce. In to tudi na svojem domu, kar pomeni, da je lahko brez vsakršnih težav prišel v stik z mladoletniki. Javnost je bila zgrožena, mediji in zaskrbljeni starši pa so se brez milosti spravili na moškega, ki se je branil, da gre za konstrukt novinarke Slovenskih novic (ki so prve objavile zgodbo) in da nikoli ni oglaševal inštrukcij – čeprav sta bila na profilu superprof.si objavljena njegova slika in naslov, z vsaj eno mladoletno učenko pa naj bi se na portalu dogovarjal za inštrukcije v živo.
Je bila moralna panika upravičena ali se je možaku zgodila krivica? Dejstvo je, da v družbi velja, da je posameznik po pravnomočno odsluženi kazni odslužil svoj dolg do sistema in ima pravico do novega začetka. Prav tako pa je dejstvo, da se je moral omenjeni moški že dvakrat na sodišču zagovarjati zaradi očitkov o nadlegovanju mladoletnic po spletu, konec novembra 2023 pa je uredništvu Slovenskih novic grozil s smrtjo, zaradi česar je moral nato obiskovati psihološko posvetovalnico Društva za nenasilno komunikacijo.
Kemična kastracija za najhujše iztirjence
Tako ali drugače pa tudi ta zgodba kaže na veliko zadrego sodobne družbe pri obravnavanju spolnih zlorab otrok, ki jih vsaka država prepoznava kot enega najhujših zločinov, obenem pa nobena ne ve natančno, kako jih preprečevati in kako obravnavati storilce teh dejanj. Kajti vse od pradavnine pa do danes nihče docela ne razume pedofilije oziroma prepleta bioloških, duševnih in družbenih dejavnikov, iz katerih izhaja. To velja tudi za slovensko skupnost; debata o omenjenem spolnem prestopniku, ki je svoje žrtve nagovarjal po spletu, je zgolj najnovejše poglavje v desetletja trajajoči razpravi. V njenem središču je na videz preprosta dilema: ali obstaja model, po katerem bi se spolni prestopniki lahko rehabilitirali in znova vključili v skupnost, ali jih je treba za vekomaj držati pod nadzorom?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 13. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
