UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

 Pismo bralke:

"Imamo petletnika, ki gre drugo leto v prvi razred, in deklico, ki je stara eno leto in pol ter obiskuje vrtec. Oba sta na srečo zdrava in, v mejah normale, ubogljiva. Deklica je bolj trmoglava, fantek pa zelo občutljiv in v zvezi z obema sem vas že mislila poprositi za kakšen nasvet, a potem se stvari umirijo in nastopijo novi, na srečo ne življenjsko pomembni problemi. Oba vidiva, da zelo pomaga najino usklajeno ukrepanje. Ponovno sem noseča in sva oba z možem v veselem pričakovanju, rada se imava, veseliva se novega člana. Žal slišiva kar nekaj negativnih komentarjev, kako si upava v teh časih spravljati otroke na svet, kar težko poslušam, ampak ne pišem zaradi tega.

Trenutno spremljava napovedi v zvezi s spremembo sistema osnovnošolskega izobraževanja in naju je tega strah. Sin bo na srečo všolan še v sedanjo devetletno šolo, česar sem vesela, saj je zelo občutljiv in mu ne bi privoščila preizkušanja kakšnih nepreverjenih novosti. Zanj približno vemo, kaj ga čaka, bolj me skrbi za našo punčko, ki bo po trenutnih napovedih vključena v nov sistem, o katerem nihče ne more natančno povedati, kakšne bodo spremembe. Sodelavka je celo prepričana, da je razlog za odvzem enega razreda državno varčevanje, kar težko verjamem. Vašo rubriko redno spremljam, našla sem kar nekaj čudovitih in uporabnih nasvetov, zato me zanima vaše mnenje, saj take politike noben od naju ne razume več, ob misli na prihodnost me je strah."

Lea

Osebni arhiv

Kaj svetuje Eva Hrovat Kuhar?

Všeč mi je vaš izraz »v mejah normale«, razumem ga kot opis, da se globoko zavedata, da ne more biti vse idealno, čeprav bi si to morda želeli. Nelagodno vam je ob spremljanju napovedi in pri tem niste edini.

Ne gre z danes na jutri

 Včasih, pred uvedbo devetletke, je bilo rečeno, da bo prvi razred pravzaprav mala šola, priključena »ta zaresni« šoli, in ta ideja mi je bila blizu. Malo šolo so nekateri otroci obiskovali redno, nekateri občasno, nekateri sploh ne. Pričakovala sem, da bo prvi razred devetletke res v slogu priključitve male šole, ki bi ponujala možnost razvoja prav vsem področjem otrokovega razvoja in bi temeljila na učenje preko igre, na razvijanju grafomotorike in hkrati na področjih osebnostnega zorenja, razvoja socialnih odzivov in pravil ter še marsikatere predšolske in šolske spretnosti. Žal je kmalu tudi prvi razred potonil v močvirje storilnosti.

Odnosi

Babica ji streže cvrtje in sladkarije, doma pa se začne boj za hrano

Ne le zmanjševanje kvantitete, ampak tudi zviševanje kakovosti

 Zmanjšanje let za več znanja? Kaj pa če bi predlagane spremembe vključili v devetletko? Se strinjam, da potrebuje spremembe. Samo komentar: spomnim se, kakšna zmeda je bila pri imenovanju, na primer, 4. razred osemletke in 4. razred devetletke, tudi pri starših se je kdaj zapletlo.

Ne predstavljam si, kako bi katerokoli šolsko znanje lahko povečali s skrajševanjem dolžine izobraževanja, in ne vem, kako bi lahko s tem izboljšali bralno in matematično pismenost, ki je trenutno slaba. Vsak glasbenik, športnik in še marsikdo se zaveda, da je uspešnost odvisna od količine vadenja.

Vrag se skriva v podrobnostih

 Priznam, tudi jaz tega ne razumem. Tisto, v kar verjamem, je sprememba učnih načrtov, odprava balasta, ki se je z leti usidral na posamezna področja, ter vrnitev avtonomnosti učiteljem.

Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha

 Vsaj upam tako. Osebno mislim, da so take instantne rešitve brez intenzivnega sodelovanja s praktiki preuranjene. Popolnoma se strinjam, da zahtevata sodobni svet in vedno večji vpliv digitalnega okolja, v katerem današnji otroci odraščajo, spremembe, ampak v smeri izboljševanja kakovosti, novih pristopov in upoštevanju razvojnih stopenj otrok.

Tisto, kar me je najbolj zbodlo in še utrdilo mišljenje, da je rešitev preuranjena,  je izjava, da za tako radikalne spremembe, kot se obetajo, ne potrebujemo akademskih razprav in stroke. Halo? Ne predstavljam si, kako bi lahko brez najnovejših raziskav in ugotovitev pedagoške ter psihološke stroke kar preko palca spreminjali izobraževalni sistem.

Brez osebnega pristopa ne gre

 Prav zaradi razvojnih zahtev sedanjega prvega razreda sta v šolah tam dve strokovnjakinji, razredna učiteljica in vzgojiteljica, ki vsaka na svoj način otrokom predano ter z veliko empatije in prilagajanja posameznikovim sposobnostim približata snov, skušata omiliti prevelike zahteve in jih preoblikovati na način, da so sprejemljive za otroke. Kako naporno je poučevanje, vedo le učitelji sami, ko v razredu ne morejo biti le posredovalci znanja, temveč tudi rezervni starši – mediatorji, vzgojitelji, tolažniki, pomoč pri reševanju stisk, spodbujevalci in, žal, ne nazadnje čedalje prepogosto birokrati, v kar jih seveda sili sistem. Njihovo avtonomijo sesuvajo mnogi, ki v razredu še niso bili in ne poznajo razredne dinamike, tu pridemo do staršev z odvetniki, ampak danes ne bi o tem.

Če se nekaj izkaže za uspešno, v to ne drezajte in ne uvajajte sprememb

 Saj veste, kakšno je to pravilo in zakaj se obnese. In popolnoma razumem, kaj vas skrbi. Po vašem opisu ste vzgojnim izzivom kos, otroka se lepo razvijata. Bolj vas skrbi ozadje sprejemanja odločitev, za katere ne veste, kaj bodo prinesle. Za otroke je najpomembneje, kaj se dogaja znotraj družine, ampak to veste in živite v skladu s tem, nikogar ne obtožujete za osebnostne lastnosti in reakcije vajinih otrok, z veseljem ste pripravljeni sprejeti tudi novega člana. Ob vašem sporočilu mi je bilo toplo pri srcu, le tako naprej. Srečno!

Eva

revija Jana